Ali naj se izognemo vlakninam, če nas muči vnetje črevesja?

Ključno vprašanje je, ali naj se ljudje z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo izogibajo vlakninam? Odgovor je razmeroma preprost ...

Vlaknine so tisto, kar se v rastlinah ne prebavi – gre za snovi, kot so pektin, celuloza, inulin ... Te pridejo v debelo črevo, kjer jih skušajo predelati črevesne bakterije, ki so večinoma iz vlaknin, tvorijo pa kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), kot sta buŽtirat in propionat, ki:

• pomagajo pri regeneraciji sluznice črevesja,
  
  
  
  
  
• znižujejo vnetne procese,
  
  
• uravnavajo prebavo in
  
  
• ščitijo pred rakom na črevesju.

Študije kažejo: če odrasel človek uživa priporočljivih 25–30 g vlaknin dnevno, zmanjša tveganje za raka debelega črevesa, diabetes tipa 2 in bolezni srca.

Kje nastane problem pri IBD-ju?

Ljudje z vneto črevesno boleznijo imajo pogosto neravnovesje bakterij v črevesju (to se imenuje disbioza): manj zdravih bakterij, kot so Faecalibacterium prausnitzii, več takih, ki spodbujajo vnetje.

Ko tak človek poje vlaknine, jih njegove bakterije ne fermentirajo pravilno, vlaknine ostanejo nepredelane, dražijo črevesno steno in sprožijo vnetni odziv. Zlasti vlaknine iz česna, artičoke, cikorije, belušev in banan so grozeče, kadar ustreznih mikroorganizmov ni dovolj.

Znanstvena raziskava iz Alberte je prišla do spoznanja, da kar 20 do 40 % bolnikov z IBD po zaužitju teh vlaknin občuti poslabšanje simptomov.

Kaj se konkretno dogaja? – Študije na konkretnih vlakninah

Novejše preiskave so ugotovile, da vlaknina imenovana inulin (najdemo jo v česnu, čebuli, cikoriji, artičoki) sproži dolgotrajno vnetje. To pomeni, da mikrobi sproščajo žolčne kisline, ki preko proteinov (kot je IL‑33) pri nekaterih bolnikih povzročijo močan vnetni odziv, ki se izrazi s pogostimi krči in bolečinami.

Raziskave na pacientih so pokazale, da lahko nefermentirane vlaknine povzročijo vnetje vidno na biopsijah – v nasprotju s fermentiranimi, ki zavirajo vnetje.

Ali so vlaknine sploh koristne?

Da! Ko so bile v kliničnih izkušnjah uvedene prebiotične vlaknine (tiste, ki spodbudijo rast dobrih bakterij), so bolniki z ulcerativnim kolitisom imeli nižje vrednosti CRP (beljakovine, ki označujejo vnetje), manj bolečin in lažjo prebavo.

Poleg tega so epidemiološke raziskave z več kot 50.000 udeleženci pokazale, da višji vnos vlaknin zmanjšuje tveganje za nastanek Crohnove bolezni in kolitisa za med 73 % in 80 %.

Kaj iz tega sledi?

• 1. Ločuj vlaknine po vrsti
  Primerne so topne vlaknine, ki se raztopijo v vodi (npr. pektin v jabolkih, ovsena kaša) in jih lahko mnogi prebavijo. Medtem pa netopne vlaknine (kot celuloza iz polnozrnatih jedi, oreščkov, semen) lahko za bolnike sprožijo krče, napihnjenost in drisko – zlasti v času poslabšanja bolezni.
  
  
• 2. Poslušaj svoje telo – in testiraj toleranco
  Kot so ugotavljali raziskovalci iz Avstralije, uvedba blata za analizo mikrobioma (testiranje črevesnih bakterij) lahko napove, ali ti določen tip vlaknin ustreza ali ne . Če ti test pokaže pomanjkanje določenih bakterij, se priporoča izogibanje vlakninam iz česna, belušev, artičok, banan in podobnih – saj te spadajo v ogrožene.
  
  
• 3. Uporabi načelo postopne prehranske reintrodukcije
  V fazi, ko bolezen ni akutna, lahko postopoma uvajaš vlaknine – najbolje 15–25 g dnevno, od tega naj bo polovica topnih (v obliki kuhane zelenjave, olupljenih sadnih kašic, ovsene kaše).
  
  
• 4. Načrtuj prehrano skupaj z zdravnikom ali nutricionistom
  Klasična zdravljenja ostajajo osnova – zdravila in terapija, ki jih predpiše gastroenterolog. Vlaknine so le dodatek, ki pa lahko blagodejno vpliva na tvoje počutje, če jih uvajaš premišljeno.

Konkretna priporočila za jedilnik
Tukaj je nekaj zdravorazumskih predlogov:

• Popolnoma varna so: olupljena jabolka, kuhan korenček, ovsena kaša, olajšana integrirana testenina (npr. bele pšenične).
  
  
• Zelo previdno uživajte: olupljene banane (nekatere vrste nimajo bakterij za fermentacijo), kuhane paradižnike in bučke.
  
  
• Izogibajte se: surovim polnozrnatim žitom, oreščkom, semenom, česnu, čebuli, artičokam, špargljem ... To upoštevajte dokler test blata ne pokaže, da lahko te bakterije prebavite.

Zgodba iz ljudskega zdravilstva

Posebej problematična je balkanska kuhinja, kjer so skorajda vse jedi pripravljene na olivnem olju s polnozrnatimi dodatki, brez kuhanih živil. Ker je jedel surovo zelenjavo in oreške, si je sprožil hude krče in bolečine, ki so trajali več dni. Če se vam to dogaja, preklopite na juhice z ovsom in kuhanim krompirjem ter dodajte fermentirane kumare. Po nekaj tednih bo driska izginila, bolečine v trebuhu bodo izginile, telo pa si bo opomoglo.

Balkanska kuhinja je izrazito nepriporočljiva tudi za tiste, ki imajo težave s črevesjem le občasno.

Ko se pregrešite s surovo hrano, ki vsebuje veliko netopnih vlaknin, čimprej preklopite na enostavne kuhane, fermentirane jedi, ki izboljšujejo bakterijsko ravnovesje. Takšno preusmeritev bi lahko imenoval ljudska mikrobiomska terapija.

Znanost predlaga naslednja priporočila:

• 25–30 g vlaknin dnevno – priporočilo
  
  
• Do 80 % manjša verjetnost za IBD pri visokem vnosu sadnih vlaknin
  
  
• 20–40 % ljudi naj bi dobilo vnetje črevesja ob uživanjuo nekaterih vlakninah (katerih, morate ugotoviti sami)
  
  
• 50 % dnevnih vlaknin naj bo topnih med remisijo (zalasnem in navideznem izboljšanju simptomov bolezni)
  
  
• CRP se lahko zniža ob prebiotičnih vlakninah (CRP je kratica za C-reaktivni protein – to je beljakovina, ki jo izdelujejo jetra, ko je v telesu vnetje)
  
  
• Bodite p ozorni na občutek slabšanja pri netopnih vlakninah, kot so polnozrnata žita

Če pripravljate jedilnik, ki vsebuje kuhano zelenjavo, fermentirane jedi in topne vlaknine, ter se hkrati izogibate glutenu in preobilni polnozrnati hrani, je že to velik korak. Dodajte še vitaminske bogate juhe, kamilico ali sivko za pomiritev, prvi rezultati bodo kmalu vidni.

Upoštevajte tudi, da so vlaknine kot dvorezen meč: lahko zdravijo, lahko pa tudi dražijo. Rezultat je močno odvisen od ravnovesja bakterij v črevesju. Zato:

• Začni s topnimi vlakninami (15–25 g/dan, polovica topnih),
  
  
• počasi uvajajte netopne,
  
  
• spremljaj simptome in CRP,
  
  
• prilagodite prehrano ob kateri se počutite bolje,
  
  
• vedno pa se posvetujte z zdravnikom.

S premišljenim in prilagojenim vnosom vlaknin, bodo te postale del rešitve in ne težave.