Vlaknine pri vnetju črevesja: zaveznik ali sovražnik?

Boli vas trebuh, opažate kri v blatu ali drisko in hujšate brez razloga? Pri takih znakih je smiselno čim prej poiskati zdravniško mnenje, saj gre lahko med drugim za vnetno črevesno bolezen (angl. IBD oziroma pri nas kronična vnetna črevesna bolezen, KVČB), ki po podatkih Društva za KVČB v Sloveniji prizadene približno 7.000 ljudi, najpogosteje med 20. in 30. letom starosti.

Ključno vprašanje, ki si ga ob diagnozi zastavi marsikdo, pa je: ali naj se ljudje z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo izogibajo vlakninam? Odgovor, kot bomo videli, ni črno-bel.

Podobno dilemo je pred časom doživljala tudi ena od naših bralk. Po diagnozi vnetne črevesne bolezni je iz strahu pred poslabšanjem simptomov iz prehrane skoraj popolnoma umaknila zelenjavo in polnozrnata žita. "Mesece sem se izogibala vsemu, kar je imelo videz vlaknin, dokler mi dietetičarka ni razložila, da s tem telesu jemljem tudi tisto, kar mu dejansko koristi," je povedala. Ko je s pomočjo strokovnjaka začela postopoma uvajati predvsem kuhane in topne vlaknine, se je po njenih besedah počutje v nekaj tednih opazno izboljšalo. Njena izkušnja lepo ponazori, kar potrjujejo tudi novejše raziskave: pri IBD ni pomembno le, ali vlaknine jeste, temveč predvsem katere in kako.

Kaj sploh so vlaknine in zakaj so pomembne

Vlaknine so tisto, kar se v rastlinah ne prebavi – gre za snovi, kot so pektin, celuloza in inulin. Te pridejo v debelo črevo, kjer jih skušajo predelati črevesne bakterije, ki iz vlaknin tvorijo kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), kot sta butirat in propionat. Po nekaterih ugotovitvah naj bi te snovi:

• pripomogle k regeneraciji sluznice črevesja,
• ugodno vplivale na vnetne procese,
• podpirale uravnoteženo prebavo in
• bile povezane z nižjim tveganjem za raka debelega črevesa.

Znanstveni pregled, objavljen na PubMed, butirat izpostavlja kot ključno gorivo za celice debelega črevesa in poudarja vlogo teh maščobnih kislin pri ohranjanju ravnovesja v črevesju. Splošno priporočilo za odrasle je med 25 in 30 gramov vlaknin dnevno, kar je po nekaterih podatkih povezano z nižjim tveganjem za raka debelega črevesa, sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni – več o virih vlaknin in priporočenih dnevnih vnosih si lahko preberete v članku Jeste dovolj vlaknin?

Kje nastane problem pri vnetni črevesni bolezni

Ljudje z vneto črevesno boleznijo imajo pogosto neravnovesje bakterij v črevesju, ki mu strokovno pravimo disbioza: manj zdravih bakterij, kot je Faecalibacterium prausnitzii, in več takih, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah spodbujale vnetje.

Ko taka oseba zaužije vlaknine, jih njene bakterije morda ne fermentirajo enako učinkovito kot pri zdravih ljudeh, zato vlaknine lahko ostanejo delno nepredelane in dražijo črevesno steno. Nekateri bolniki tako poročajo o poslabšanju simptomov predvsem po uživanju vlaknin iz česna, artičok, cikorije, belušev in banan.

Raziskovalna skupina z Univerze v Alberti je v klinični študiji pri bolnikih z ulceroznim kolitisom v remisiji spremljala učinke prehranskih beta-fruktanov (vrste inulina) na fekalni kalprotektin, označevalec črevesnega vnetja – in ugotovila, da lahko ti pri delu bolnikov poveča tveganje za subklinično poslabšanje vnetja. Podobne mehanizme so v laboratorijskih razmerah opisali tudi raziskovalci, katerih delo povzema pregled na PMC: nefermentirani beta-fruktani naj bi pri delu bolnikov z IBD sprožali povečano izločanje vnetnih citokinov in vplivali na celovitost črevesne sluznice.

Kaj kažejo novejše raziskave o posameznih vlakninah

Podobno ugotavlja tudi obsežnejši pregled raziskav na PMC: medtem ko je višji vnos vlaknin na splošno povezan z nižjim tveganjem za razvoj Crohnove bolezni, pa je pri bolnikih, ki že imajo aktivno vnetje, odziv na posamezne vrste vlaknin lahko zelo individualen. Avtorji poudarjajo, da vlaknine sicer pripomorejo k ohranjanju črevesne pregrade in blaženju vnetja, vendar predvsem preko sodelovanja s črevesno mikrobioto – kar pomeni, da je učinek pri vsakem bolniku odvisen tudi od stanja njegovega mikrobioma.

Zanimivo je tudi opažanje avstralskih raziskovalcev, objavljeno na PMC: pri bolnikih z IBD v remisiji je sposobnost fermentacije različnih vlaknin v laboratorijskih pogojih primerljiva z zdravimi posamezniki, kar nakazuje, da samo dodajanje vlaknin ne odpravi osnovnega neravnovesja mikrobioma – potrebna je bolj individualiziran pristop, denimo z analizo blata.

Ali so vlaknine sploh koristne pri IBD?

Da, po nekaterih ugotovitvah lahko premišljeno uvajanje vlaknin bolnikom koristi. Pregled na PMC povzema, da lahko prehrana, bogata z ustreznimi vlakninami, pripomore k zmanjšanju vnetja, podpori imunskega odziva in obnavljanju črevesne mikrobiote pri bolnikih s KVČB – seveda ob ustreznem individualnem prilagajanju in nikakor ne kot nadomestilo za zdravljenje, ki ga predpiše gastroenterolog.

Kot v pogovoru za Vizito pojasnjuje dr. Nataša Smrekar, gastroenterologinja z UKC Ljubljana, čudežne diete, ki bi ozdravila KVČB, ni – prehrana ima lahko le blagodejen vpliv na aktivnost bolezni, zato je priporočljivo voditi prehranski dnevnik in ugotoviti, katera živila posamezniku ustrezajo.

Kaj iz tega sledi za vsakdanjo prehrano

• 1. Ločujte vlaknine po vrsti. Primernejše so pogosto topne vlaknine, ki se raztopijo v vodi (npr. pektin v jabolkih, ovsena kaša) in jih telo lažje predela. Netopne vlaknine (celuloza iz polnozrnatih izdelkov, oreščkov, semen) pa lahko pri nekaterih bolnikih sprožijo krče, napihnjenost in drisko – zlasti v obdobju poslabšanja bolezni. Razliko med obema vrstama vlaknin natančneje razloži tudi članek Kdaj boste pšenično moko zamenjali z laneno?
• 2. Prisluhnite telesu – in po možnosti preverite toleranco. Analiza mikrobioma iz vzorca blata lahko pomaga oceniti, kateri tip vlaknin je za posameznika primernejši. Če izvid pokaže pomanjkanje določenih koristnih bakterij, se svetuje previdnost pri vlakninah iz česna, belušev, artičok, banan in podobnih živil.
• 3. Uvajajte vlaknine postopoma. V obdobju, ko bolezen miruje (remisiji), lahko postopoma uvajate vlaknine – okvirno 15–25 g dnevno, od tega naj bo polovica topnih, na primer v obliki kuhane zelenjave, olupljenih sadnih kašic ali ovsene kaše. O tem, kako lahko kuhana in ohlajena škrobna živila (na primer polenta) po nekaterih ugotovitvah blagodejno vplivajo na prebavo zaradi t. i. rezistentnega škroba, več v članku S polento lažje do vitkejše postave.
• 4. Prehrano vedno načrtujte skupaj z zdravnikom ali kliničnim dietetikom. Zdravljenje z zdravili, ki ga predpiše gastroenterolog, ostaja temelj obravnave. Vlaknine so lahko koristen dodatek, ki premišljeno uveden po nekaterih ugotovitvah pripomore k boljšemu počutju, nikakor pa niso nadomestilo za zdravljenje.

Konkretni predlogi za jedilnik

• Praviloma bolje prenašamo: olupljena jabolka, kuhan korenček, ovsena kaša, dobro prekuhane bele testenine.
• Uživajte previdno in postopoma: olupljene banane, kuhan paradižnik, kuhane bučke.
• Med poslabšanjem simptomov se je smiselno izogibati: surovim polnozrnatim žitom, oreščkom, semenom, česnu, čebuli, artičokam in šparglju – vsaj dokler zdravnik ali dietetik ne oceni, da jih telo prenaša.

Pri lajšanju prebavnih težav si mnogi pomagajo tudi s fermentiranimi živili, ki naravno vsebujejo koristne bakterije – podobno kot pri klasičnem kislem zelju, opisanem v članku 5 živil, ki lahko pomagajo proti vnetnim procesom v telesu, ali pri kefirju, ki ga podrobneje predstavlja članek Pomladite telo in izgubite kilograme. Zanimivo je tudi, da je črevesna mikrobiota po nekaterih ugotovitvah povezana ne le s prebavo, temveč tudi s splošnim počutjem – več o tem v članku Kako probiotiki vplivajo na razpoloženje?

Ko se prehrana "pregreši"

Nekateri bralci so nam pisali, da jim po obilnejših obrokih surove zelenjave, oreščkov in polnozrnatih žit – kakršne pogosto vsebuje tradicionalna balkanska kuhinja – simptomi opazno zanihajo. V takih primerih se je marsikomu obnesel začasen preklop na enostavnejše, kuhane in fermentirane jedi: juhe z ovsom, kuhan krompir, morda tudi malo kislih kumaric. To seveda ni zdravilo, je pa lahko koristen del vsakdanjega prilagajanja prehrane, dokler se počutje ne umiri. Če se vam podobne težave pojavljajo pogosteje, je vsekakor smiselno o tem spregovoriti z zdravnikom.

Kaj pravi znanost – strnjeno

• 25–30 g vlaknin dnevno je splošno priporočilo za odrasle.
• Pri delu bolnikov z IBD lahko določene, zlasti nefermentirane vlaknine (npr. inulin) povezujejo s poslabšanjem vnetnih znakov.
• Med remisijo se svetuje, da je okrog polovica dnevnega vnosa vlaknin v topni obliki.
• Fekalni kalprotektin (označevalec črevesnega vnetja) se je v raziskavah gibal glede na vrsto in količino zaužitih vlaknin.
• Bodite pozorni na morebitno poslabšanje počutja po netopnih vlakninah, kot so polnozrnata žita, in o tem obvestite svojega zdravnika.

Če pripravljate jedilnik, ki vključuje kuhano zelenjavo, fermentirane jedi in topne vlaknine, hkrati pa se izogibate preobilni surovi polnozrnati hrani, ste na dobri poti. O tem, kdaj lahko vlaknine namesto koristi prinesejo tudi težave, več v članku Kdaj so vlaknine lahko škodljive?, o njihovi splošni vlogi za dobro počutje pa v članku Vlaknine so ekspresni vlak do vaše sreče.

Vlaknine so pri vnetni črevesni bolezni pravzaprav dvorezen meč: pravilno izbrane in postopoma uvedene lahko po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k boljšemu počutju, napačno izbrane pa lahko simptome poslabšajo. Ker je odziv izrazito individualen, je najbolj smiselno, da vsako večjo spremembo prehrane uskladite z zdravnikom ali kliničnim dietetikom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.