Ko naročiš hrano, ne veš, kaj ješ – in to je večji problem, kot si misliš

Hrano, ki jo naročamo po spletu ali telefonu večinoma izbiramo po izgledu in ne glede na njeno hranljivo vrednost. Še več! Podatkov o vsebnosti sladkorja, soli in ogljikovih hidratov pri tako naročeni hrani običajno sploh ni, postopki priprave pa so pogosto poslovna skrivnost. Vsi ponudniki hrane za naročanje se naslonijo na bližnjice, ker so hitrejše in cenejše.

Avstralski nutricist Allan Borushek, ki že več kot 30 let proučuje prehranske navade v družinah, je pozval vse države, da uvedejo vsaj osnovno specifikacijo hranilnih vrednosti tudi pri hrani za naročanje. Če drugače ne gre, bi bila dobrodošla vsaj informacija o energijskih vrednostih (kalorijah), česar danes ne najdemo nikjer.



Spomnimo se, da je Borushek že pred leti opozoril svetovno javnost, da tudi življenje v dolgih vezah po 7 letih začnejo rediti. Veste zakaj?

Krivec za to je stres.

Ko smo ljudje pod stresom in v depresiji, smo bolj nagnjeni k prenajedanju, pojemo več prigrizkov, več čokolade, žemljic, pekovskega peciva, po novem pa tudi več naročene hrane.

Ob tem pa moramo opozoriti še na en vidik: naročeno hrano običajno jemo, ko nam jo prinesejo in ne, ko smo lačni. Borushek je prepričan, da lakota prihaja v valovih in ni vseeno, kdaj jemo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.