Poletna vročina uniči zelenjavo hitreje, kot mislite – a z dvema preprostima trikoma jo ohranite svežo

Za hitrejše procese gnitja poskrbijo bakterije, ki jim vročina zelo godi. Najbolj so seveda na udaru živila živalskega izvora, kot so mleko, jogurti, siri, jajca, pa tudi vse vrste mesa. Zanje ni druge rešitve, kot da jih imate ves čas v hladilniku, ven pa jih vzamete tik pred pripravo. Ko je zrezek enkrat v ponvi in je termično obdelan, pri visokih temperaturah odmrejo vse bakterije, ki pospešujejo razpadanje, zato je pečen zrezek veliko bolj obstojen na vročem poletnem soncu, kot surov.

Naslednje opozorilo velja za sadje in zelenjavo, kjer lahko pride do procesov vretja. Najbolj poznano je seveda grozdje, podobni procesi pa se dogajajo tudi v borovnicah. Sadje, ki vre, je sila neprijetno za želodec, kjer bo ležalo še nekaj ur, preden je v celoti prebavljeno (še posebej, če ste pred tem jedli meso, lahko vse skupaj traja tudi do 4 ure), to pa lahko povzroča bolečine in celo razjede na črevesju.


Če gre za sadje in zelenjavo s trdo lupino (paprika in kumare so tak primer), je zelo priporočljivo, da v skledo natočite vodo. Če hranite sadje v vodi, boste rešili dve muhi na mah. Najprej, tako sadje bo ostalo sveže, hladno in varno pred insekti, druga prednost pa je ta, da boste po samo pol ure v vodi količino pesticidov zmanjšali za polovico. In še nekaj ... Čeprav boste imeli oranže ves čas v vodi, jih na koncu še enkrat splahnite. Voda v kateri ste hladili sadje in zelenjavo, ni užitna.

Kaj pa sadje in zelenjava, ki nimajo trdih lupin?

Dajte jih v vrečko, napihnite jo, da bo nastal balon in dobro zavežite. Že res, da bo zelenjava v takem balonu vroča, boste pa jo obvarovali pred žuželkami, hkrati pa celo za 3-krat upočasnili procese gnitja. Če boste zelenjavo dali na žar, ali pečico, vas pregreta vsebina v balonu ne bo motila.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.