Slovenci pojemo več kot Američani – a zakaj so potem debelejši oni?

Leta 1992 je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja povprečen Slovenec pojedel 2670 kalorij, 20 let kasneje pa 3223, kar pa sploh ni slab rezultat. V Evropi največ pojedo Avstrijci in sicer 3800 kalorij, sledijo jim Grki (3710 kalorij) in Belgijci (3690 kalorij). Najmanj kalorij pojedo v Bolgariji (2760 kalorij na dan), Slovenci pa sodimo v spodnjo polovico požrešnih. Manj od nas pojedo le Švedi, Latvijci, Slovaki in omenjeni Bolgari, s Finci pa smo izenačeni.





In zdaj glavni paradoks: povprečen Američan dnevno poje 2700 kalorij.

Vse vemo, da imajo ZDA največ debelih na svetu, čeprav bi po številu dnevno zaužitih kalorij to morala biti Evropa. Morda nas ta trend še čaka, čeprav povečevanje potrošnje kalorij traja že 20 let in bi po statistiki morali vsi biti vsaj za 30 % debelejši od jedcev na drugi strani Atlantika.

Poleg tega je zanimivo še nekaj (statističnih!) ugotovitev:

• Slovenci pojemo največ belega kruha na prebivalca v Evropi.
  
• Slovenci pojemo 2-krat manj zelenjave od evropskega povprečja (samo 96 kilogramov).
  
• Slovenec poje 20 kilogramov jabolk (za ilustracijo: Avstrijec jih poje 30 kilogramov).
  
• Slovenec na leto poje 173 jajc, ali pol na dan, kar je malo več kot polovica evropskega povprečja (mimogrede: ali ste vedeli, da je vsak drugi petek v oktobru svetovni dan jajc).
  
• Slovenec na leto poje 1,2 do 1,3 kilograma medu. Malo.
  
• Slovenec na leto poje 4 kilograma čokolade. Smo med najmanj sladkosnedimi v Evropi.
  
• Slovenec na leto poje samo 4 kilograme riža.
  
• Slovenec poje 30 kilogramov krompirja in izdelkov iz krompirja.
  
• Slovenec poje 7 kilogramov rib, od tega 2 kilograma morskih sadežev
  
• Vsak med nami poje na leto 93 kilogramov mesa, od tega 40 kilogramov svinjine.

Za konec pa še ena statistika: povprečna Slovenka je visoka 165 centimetrov in ima 68 kilogramov, povprečen Slovenec pa 178 centimetrov in 83 kilogramov.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.