Od zdrave hrane so ostali le še pesticidi

Poročila EFSA (Evropske agencije za varnost hrane) očitno ni nikogar prizadelo. Morda zato, ker so pesticide našli v "samo" 98,3 % tujih in 45,1 % domačih testiranih živilih, kar je bolje, kot pred tremi leti. Se vam ne zdi, da se norčujejo iz našega zdravja?!

Ljudje nismo neumni!

že to, da smo na poročilo, čakali skoraj 2 leti, je absurd. Mnogih, tudi zaradi nemarnosti pri hrani, ni več med nami. EFSA je leta 2012 analizirala 78.390 vzorcev več kot 750 živilskih izdelkov. Iskali so sledi 800 različnih pesticidov, v raziskavo pa so bile poleg držav članic EU vključeni še Islandija in Norveška.

Ključen podatek raziskave je, da so pesticide našli v "samo" 45,1 % v EU pridelanih živilih in v kar 98,3 % živilih pridelanih izven skupnosti. Od tega jih je 7,5 % celo presegalo dovoljene vrednosti.

Na vrhu živil s prekoračeno stopnjo pesticidov se je znašel brokoli, kjer je v kar 2,8 % analiziranih vzorcih nivo pesticidov presegel dopustno vrednost. Na drugem mestu je cvetača z 2,2 % nevarnih vzorcev, sledijo pa grozdje z 1,8 %, paprika z 1,4 %, jajčevci z 1,0 %, banane z 0,7 % in pšenica z 0,7 %.

Zanimiv je tudi seznam držav od koder prihaja največ kršitev. V EU več kot polovica pridelane hrane vsebuje sledi pesticidov in pri tem nobena država ne izstopa v korist potrošnikov.

Od držav izven EU EFSA svetuje, da se izogibajte hrane iz Malezije, Laosa, Kambodže, Vietnama, Kenije, Indije in Kitajske.

Pri EFSA zaključujejo, da so rezultati sicer malenkost boljši, kot pri podobni raziskavi iz leta 2009 in so optimistični, saj se je po njihovem mnenju naraščanje pesticidov ustavilo. 98,3-odstotna kontaminiranost je zanje uspeh.

Kako pa potrošniki razumemo te podatke?

Če je kljub strogim pravilom, visokim standardom in uspešnemu nadzoru v EU kljub vsemu več kot polovica hrane s sledovi pesticidov, potem to pomeni, da pesticidi niso samo v zemlji, pač pa tudi v vodi in zraku. Hkrati je to popoln neuspeh nadzornih organov, ki se ob tem še hvalijo, da se stanje od leta 2009 ni spremenilo. Ti podatki več govorijo o delu njih samih, ki so očitno zadovoljni že z nespremenjenim stanjem.

Prav zato bo zanimivo v petek slišati ugotovitve ljubljanskega Inštituta za nutricistiko, ki bo predstavil svoje izsledke o vsebnosti vitamina C v sadju in zelenjavi. Njihova raziskava je del mednarodne akcije "5 na dan", ki jo poznamo tudi v Sloveniji.

Druga, kot spodbudnih podatkov, seveda ne pričakujemo.

P.S.
Kot kaže, bodo nasveti iz prispevka Kako nezdravo hrano narediti zdravo postali nuja.