Nimajo privlačnega videza, so pa izjemno okusni in zdravi

Predstavljamo tri žita, ki res izstopajo po videzu, niso sijoča, tudi ne barvita ali vabljiva kot sadje iz tropskih oglasov, a skrivajo v sebi pravo bogastvo zdravja. Govorimo o ajdi, ječmenu in prosu. Čeprav niso najbolj fotogenični, bi jih lahko poimenovali kar "skrite superzvezde prehrane".

• AJDA – kraljica med žiti, čeprav tehnično sploh ni žito

  
  Ajda je zanimivo bitje. Čeprav jo pogosto uvrščamo med žita, tehnično spada med psevdožita – to pomeni, da ne spada med travnate rastline kot večina žit, a se uporablja podobno. Kar pa je pri ajdi res izjemno, je njena sestava.
  
  
  • Beljakovine: Ajda vsebuje med 12 in 15 % beljakovin, kar je skoraj toliko kot piščančje meso! Poleg tega vsebuje vse esencialne aminokisline, vključno z lizinom, ki ga druga žita pogosto nimajo.
    
    

  • Rutin – naravni zaščitnik ožilja:

    Ena najbolj znanih snovi v ajdi je rutin – močan antioksidant, ki ščiti žile, zmanjšuje krvni tlak (hipertenzijo) in deluje protivnetno. Študija iz leta 2018, objavljena v Journal of Nutritional Biochemistry, je pokazala, da rutin pomaga zmanjševati oksidativni stres v telesu in s tem preprečuje bolezni srca.
    
    

  • Nizek glikemični indeks:

    Ajda je idealna tudi za diabetike, saj ima nizek glikemični indeks in vsebuje počasne ogljikove hidrate, ki se ne spremenijo hitro v sladkor.
    
    

  • Vlaknine:

    Ena skodelica kuhanih ajdovih zrn (približno 168 g) vsebuje 5 gramov vlaknin, kar je skoraj 20 % dnevne priporočene količine. Vlaknine skrbijo za prebavo in nas dolgo časa nasitijo.
  
  Kako jo pripraviti?
  
  Zelo preprosto. Ena skodelica ajde, dve skodelici vode, ščepec soli – kuhaš 15–20 minut. Lahko jo postrežeš kot prilogo, zmešaš z zelenjavo, dodaš v musako ali celo v sarmo. V Belorusiji, na primer, ajdo tradicionalno jedo za zajtrk s kefirjem.
  
  

• JEČMEN – stari borec z novimi zmagami

  
  Ječmen poznamo že več kot 10.000 let. Bil je eno prvih gojenih žit v zgodovini človeštva. Morda deluje kot nekaj, kar daš konju v korito, ampak ne nasedaj – ječmen je prehranska zvezda, ki si zasluži prostor v tvoji kuhinji.
  
  

  • Minerali:

    Vsebuje ogromno kalija, fosforja, magnezija, železa, cinka in selena – mineralov, ki jih naše telo nujno potrebuje za delovanje mišic, kosti in imunskega sistema.
    
    

  • Nenasičene maščobne kisline:

    Zanimivo je, da ima ječmen kar 35 % nenasičenih maščobnih kislin, ki pomagajo znižati slab holesterol (LDL) in povečati dobrega (HDL). To pomeni manjše tveganje za srčni infarkt.
    
    

  • Beta-glukani:

    Ječmen je znan po vsebnosti beta-glukanov, vrst topnih vlaknin, ki dokazano pomagajo zniževati raven holesterola in uravnavati krvni sladkor. Študija Ameriškega združenja za srce je pokazala, da dnevni vnos 3 g beta-glukanov zniža holesterol v povprečju za 5–8 %.
    
    

  • Ječmenov slad in moka:

    Ječmenov slad pogosto nadomešča sladkor v prehrani in se uporablja tudi za pripravo piva. Iz njega lahko naredimo tudi moko, ki vsebuje vitamin B12 – pomemben za živčevje in tvorbo rdečih krvnih celic.
  
  Kako ga pripraviti?
  
  Ena skodelica ječmena (približno 105 kalorij) potrebuje tri skodelice vode. Kuhamo približno 90 minut – to je res, malo traja, a rezultat je vreden potrpljenja. Uporabi ga kot osnovo za solato, v enolončnice ali za zajtrk z oreščki in sadjem.
  
  

• PROSO – malo žito z velikim učinkom

  
  Proso je bilo včasih hrana revežev, danes pa ga poveličujejo kot eno najbolj zdravih živil na svetu. In to čisto zasluženo!
  
  

  • Bogato z železom in magnezijem:

    Ena skodelica kuhanega prosa (približno 174 g) vsebuje okoli 1,1 mg železa in 76 mg magnezija. Magnezij pomirja živce, železo pa skrbi za dobro kri in prenos kisika po telesu.
    
    

  • Alkalno živilo:

    Proso spada med alkalna živila – to pomeni, da ne zakisa telesa, temveč pomaga vzdrževati ravnovesje pH-ja, kar je pomembno za dobro počutje in prebavo.
    
    

  • Serotonin – hormon sreče:

    Proso spodbuja nastajanje serotonina, kemikalije, ki izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome stresa in depresije. Zato ga priporočajo celo kot del antistresne prehrane.
    
    

  • Niacin (vitamin B3):

    Niacin uravnava raven "slabega" holesterola (LDL) in ščiti srce. Ena skodelica kuhanega prosa vsebuje okoli 2 mg niacina, kar je okoli 15 % dnevne priporočene vrednosti.
    
    

  • Odličen za otroke:

    Zaradi blagega okusa in dobre prebavljivosti je odličen za malčke – iz njega lahko naredimo pudinge, kreme ali ga dodamo juham in kašam.
  
  Kako ga pripraviti?
  
  Na eno skodelico prosa dodamo tri skodelice vode. Kuhamo približno 30 minut. Ostanke lahko spravimo v hladilnik in naslednji dan zmešamo v solato ali dodamo zajtrku.

Kaj pravijo raziskave?

Ena izmed največjih študij o žitih, objavljena v prestižni reviji The Lancet leta 2019, je analizirala prehranske vzorce v 195 državah in ugotovila, da nizek vnos polnovrednih žit pomeni večje tveganje za bolezni srca, raka in sladkorno bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi vsak odrasel človek zaužil vsaj 90 gramov polnovrednih žit dnevno – večina ljudi pa jih zaužije manj kot polovico te količine.

Dr. David Jenkins z Univerze v Torontu, ki je tudi »oče glikemičnega indeksa«, pogosto poudarja: "Polnovredna žita so eden izmed najmočnejših naravnih ščitov pred kroničnimi boleznimi – če bi jih uživali redno, bi lahko zmanjšali umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni za več kot 30 %."

Lepotna tekma ni pomembna, zdravje pa je

Ajda, ječmen in proso niso "zvezdniki Instagrama", a so pravo bogastvo zdravja, ki nas lahko reši številnih težav, če jih vključimo v svojo dnevno prehrano. Ni treba veliko – le zamenjaj kosmiče s prosojem, krompir z ajdo ali riž z ječmenom. Tvoje telo ti bo hvaležno.

Vir energije, sreče in zdravja je pogosto skrit tam, kjer ga najmanj pričakujemo: na preprostem krožniku zrnja.