Zakaj en kozarec vina ali piva ni greh – ampak morda celo korist

Zdravje in alkohol – na prvi pogled dva svetova, ki si stojita nasproti. A če ste morda kdaj slišali, da je kozarec rdečega vina "za kri", potem verjetno slutite, da med ljudskimi praksami in sodobno znanostjo obstajajo mostovi. In čeprav alkohola nikoli ne gre poveličevati, ga tudi ni treba povsem demonizirati – če vemo, kdaj, koliko in zakaj. Tokrat se bomo poglobili v to, kaj pravi znanost, kaj pravi praksa in zakaj ni nič narobe, če si ob večerji občasno privoščite kozarec vina ali piva.

1. Kozarec vina lahko pomaga ohranjati zdravo telesno težo
   Zdi se skoraj neverjetno, da bi nekaj, kar vsebuje kalorije, lahko pomagalo pri uravnavanju telesne teže. Pa vendar: študija, ki je potekala kar 13 let in je zajela 19.220 žensk, je pokazala, da so imele tiste, ki so vsak dan spile kozarec rdečega vina, 30 % manj možnosti za debelost kot tiste, ki alkohola niso uživale. Raziskava je bila objavljena v ugledni reviji Archives of Internal Medicine.
   
   Kako je to mogoče? Alkohol – v majhnih količinah – namreč nekoliko pospeši presnovo. Ko telo zazna alkohol, začne proizvajati več toplote (proces imenujemo termogeneza), kar pomeni, da hitreje kuri kalorije. Poleg tega mnogi poročajo, da jih kozarec vina ali piva tudi umiri in zmanjša željo po večernem "brezciljnem grizljanju".
   
   Seveda pa to ne pomeni, da je steklenica vina na večer rešitev za hujšanje – govorimo o enem kozarcu (kar je 1,5 dcl vina ali 3 dcl piva) in ne o polni večerji iz vinske karte.
   
   
2. Pivo spodbuja hitrejše razmišljanje in reševanje problemov
   Zanimivo odkritje je prispelo iz Univerze v Illinoisu v ZDA, kjer so raziskovalci ugotovili, da so ljudje, ki so popili manjšo količino alkohola – recimo približno liter piva – hitreje reševali miselne igre in uganke. Njihova uspešnost se je povečala za kar 40 % v primerjavi s tistimi, ki niso pili ničesar. Poleg tega so odgovarjali v povprečju 3,5 sekunde hitreje.
   
   Raziskovalci to pripisujejo sprostitvi možganov, ki pod vplivom manjših količin alkohola postanejo manj togih. Včasih se, ko smo popolnoma trezni, kar »zablokiramo«. Pivo to oviro malce zmehča – vendar samo, če ostanemo pri manjših količinah. Pri večjih odmerkih se učinek obrne: postanemo počasnejši, manj zbrani in – iskreno – tudi nekoliko tečni.
   
   
3. V pivu se skriva skrivno orožje proti virusom
   Morda ste že slišali za hmelj, tisto značilno rastlino, ki daje pivu grenak okus. No, v hmelju se skriva tudi ena zanimiva snov – humulon. Gre za naravno spojino, ki po raziskavah japonske Medicinske univerze v Sapporu zavira razmnoževanje nekaterih vrst virusov, ki povzročajo pljučnico in prehlade.
   
   Seveda to ne pomeni, da je pivo zdravilo. Ampak če smo nagnjeni k virusnim okužbam, lahko občasni kozarec piva (sploh tistega z več hmelja) blagodejno deluje na imunski sistem. Japonci, ki imajo eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu – povprečno 84,6 let – tudi sicer cenijo uravnoteženost in zmernost, kar velja tudi za njihov odnos do alkohola.
   
   
4. Rdeče vino varuje vašo kožo pred soncem
   Sončni žarki so sicer vir vitamina D, a obenem lahko kožo tudi poškodujejo – predvsem njene globlje plasti. Tukaj nastopijo flavonoidi, ki so naravne snovi z močnim antioksidativnim učinkom. Flavonoide najdemo v rdečem vinu, saj nastanejo iz kožice rdečega grozdja.
   
   Španska študija, ki jo je izvedla Univerza v Barceloni, je pokazala, da flavonoidi lahko do 85 % zmanjšajo oksidativni stres, ki ga povzročajo UV žarki. Oksidativni stres je stanje, ko je v telesu preveč prostih radikalov – teh pa ne maramo, saj starajo kožo in jo delajo bolj občutljivo.
   
   Seveda kozarec vina ne more nadomestiti zaščitne kreme z zaščitnim faktorjem. Lahko pa ga štejemo kot dodaten ščit – od znotraj navzven.
   
   
5. Alkohol lahko krepi kosti – če ga pijemo pametno
   Večina ljudi povezuje močne kosti z mlekom in kalcijem, redko pa z vinom ali pivom. Pa vendar obstajajo raziskave, ki kažejo, da zmerno uživanje vina spodbuja nastanek estrogena – hormona, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju kostne gostote, še posebej pri ženskah v menopavzi.
   
   Poleg tega vsebuje pivo še en koristen mineral – silicij. Silicij je element, ki pomaga graditi močno kostno strukturo, ohranja prožnost sklepov in izboljšuje vezivna tkiva. V eni od raziskav, objavljeni v Journal of the Science of Food and Agriculture, so ugotovili, da pivo (še posebej temna piva z več hmelja) vsebuje med 6 in 56 mg silicija na liter. Dnevno naj bi odrasla oseba zaužila vsaj 25 mg silicija, kar pomeni, da en kozarec piva že prispeva lep delež.
   
   
6. Vino lahko podaljša življenje
   In zdaj še razlog, ki bo marsikomu najbližje srcu: zmerno uživanje vina je povezano z nižjo stopnjo umrljivosti. Raziskava Univerze Harvard, ki je analizirala prehranske in življenjske navade več kot 16.000 ljudi, je pokazala, da so imeli tisti, ki so občasno pili rdeče vino, nižjo smrtnost kot tisti, ki niso pili nič, pa tudi nižjo kot tisti, ki so pili le pivo ali žgane pijače.
   
   Vino, še posebej rdeče, vsebuje resveratrol – antioksidant, ki naj bi varoval srce, zniževal slab holesterol (LDL) in celo preprečeval nastanek krvnih strdkov. Znanstveniki domnevajo, da je prav ta snov ključ do t. i. francoskega paradoksa – pojava, da Francozi, čeprav uživajo precej maščob (siri, klobase, maslo), redkeje umirajo za srčno-žilnimi boleznimi. Njihova skrivnost naj bi bilo prav rdeče vino, ki ga pijejo ob obrokih – v majhnih, kulturnih količinah.

Kaj torej pomeni "zmerno pitje"?

Zmernost ni nekaj, kar bi bilo za vse enako, vendar obstajajo splošne smernice. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da moški ne presežejo 2 enot alkohola dnevno, ženske pa 1 enote dnevno. Ena enota je približno 1,5 dcl vina ali 3 dcl piva.

Pri tem ne gre le za količino, temveč tudi za pogostost. Bolj zdravo je piti en kozarec na dan, kot pa 7 kozarcev naenkrat enkrat na teden. Jetra potrebujejo čas, da predelajo alkohol – približno 1 uro za vsako enoto.

Kozarec: da, steklenica: ne

Če se odločite za kozarec vina ali piva ob večerji, to lahko postane del zdravega življenjskega sloga – seveda ob predpostavki, da ga kombinirate z zdravo prehrano, gibanjem in splošno skrbjo zase. Alkohol ni čudežno zdravilo, a če ga uživamo kot naši predniki – zmerno, ob hrani, v družbi – potem je lahko več kot le družbeni lubrikant.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.