Omega-3 kapsule in protin: zakaj ribje olje ni isto kot riba na krožniku

Po nekaterih ugotovitvah gre za povsem ločeni zgodbi – omega-3 kisline purinov ne vsebujejo in so lahko del zdrave prehrane tudi pri protinu, čeprav je smiselno razlikovati med ribami na krožniku in dopolnili v kapsuli.

Če ste med tistimi, ki se zbujajo sredi noči zaradi bolečih, vročih in rdečih sklepov, potem že dobro veste, kaj pomeni živeti s protinom. Nič dobrega, torej!

Povišana sečna kislina sodi med presnovne motnje, pri kateri se v telesu kopiči sečna kislina, ta pa se nalaga v sklepih v obliki kristalov. Posledica? Boleč napad, ki lahko traja več dni.

Znanka ene izmed naših bralk je pred nekaj leti prvič občutila protin ravno po družinskem kosilu z veliko morskih sadežev in pivom – in od takrat je bila prepričana, da mora dokončno pozabiti na ribe in ribje olje. Ko je o tem povprašala revmatologa, je bila presenečena: izkazalo se je, da je razlika med ribo na krožniku in prečiščenim ribjim oljem v kapsuli mnogo večja, kot je pričakovala.

Mnogi se namreč sprašujejo, ali lahko jemljejo omega-3 maščobne kisline, če imajo protin. Vprašanje je na mestu, ker se morajo izogibati prav mastnim ribam, kot so sardine, skuše in losos – torej živilom, iz katerih pogosto pridobivamo to dragoceno olje.

Odgovor je: v obliki prečiščenega olja da, pri celih mastnih ribah pa je stvar nekoliko bolj zapletena. Kot boste vidno v nadaljevanju, prečiščena omega-3 dopolnila purinov praktično ne vsebujejo, medtem ko so cele ribe kombinacija koristnih maščob in purinov, zato je pri njih potrebna zmernost.

Zakaj pride do protina in kako je povezan s prehrano?

Protin, po domače tudi "putika", je posledica povišane ravni sečne kisline v krvi. Sečna kislina nastaja, ko telo razgrajuje purine – naravne snovi, ki so prisotne v skoraj vseh celicah telesa, pa tudi v številnih živilih. Če vas protin že muči, si lahko podrobnejši seznam živil, ki jih je pri protinu bolje omejiti, pogledate tudi v prispevku Ne jejte rib, če vas bolijo sklepi na Vemkajjem.si.

Največ purinov najdemo v:

• mesu (zlasti v drobovini, kot so jetra),
• morskih ribah (sardine, inčuni, skuše),
• školjkah,
• suhem fižolu, grahu in leči,
• nekaterih vrstah alkohola (npr. pivo je lahko problematično zaradi kombinacije alkohola in purinov iz kvasa – več o tem, kdaj je pivo lahko bolj ali manj primerna izbira, si lahko preberete v prispevku Pivo ali vino: kaj je bolj zdravo?).

Ko pojemo živila z veliko purinov, telo proizvede več sečne kisline, kot jo lahko ledvice izločijo. In tu se pogosto začne težava.

Po podatkih Ameriškega kolidža revmatologov (ACR) je protin najpogostejša oblika vnetnega artritisa v ZDA in prizadene skoraj 8,3 milijona odraslih, pri čemer je pogostejši pri moških (okoli 5,9 %) kot pri ženskah (okoli 2 %). Tveganje z leti narašča, po 80. letu pa je pojavnost tudi do 30-krat večja kot pri dvajsetletnikih.

Kaj pa omega-3 maščobne kisline?

Omega-3 maščobne kisline so naravne maščobe, ki jih najdemo v ribah, lanenem semenu, orehih in nekaterih algah. So nenasičene maščobe in veljajo za ene najbolj koristnih za človeško telo.

Obstajajo tri glavne vrste omega-3:

• ALA (alfa-linolenska kislina) – rastlinskega izvora (npr. laneno seme, chia, orehi),
• EPA (eikozapentaenojska kislina) – najdemo jo v ribah in krilovem olju,
• DHA (dokozaheksaenojska kislina) – prav tako jo najdemo v ribjem in krilovem olju.

Ali omega-3 vsebujejo purine?

Prečiščene omega-3 maščobne kisline praktično ne vsebujejo purinov. Tudi če so pridobljene iz rib, gre za čisto maščobo, brez beljakovinskih delcev, kjer se purini običajno nahajajo. To pomeni, da lahko kakovostno prečiščeno ribje olje uživate brez večjih skrbi, da bi bistveno dvigovalo raven sečne kisline v krvi.

Za primer: 100 g svežih sardel vsebuje okoli 480 mg purinov, medtem ko ima ena kapsula prečiščenega ribjega olja praktično 0 mg purinov. To je pomembna razlika, ki pojasni, zakaj se odgovor na vprašanje iz naslova razlikuje glede na to, ali govorimo o ribi na krožniku ali o kapsuli v predalu.

Omega-3 in vnetje – morebiten zaveznik proti bolečini

Omega-3 kisline so znane po svojem protivnetnem delovanju, ki je precej dobro raziskano pri različnih vnetnih stanjih. Pri protinu, ki je v osnovi vnetna reakcija na kristale sečne kisline, je zanimiva predvsem raziskava objavljena v reviji Arthritis & Rheumatology (2019), ki je spremljala več kot 700 bolnikov s protinom.

Rezultati so bili nekoliko presenetljivi: pri osebah, ki so omega-3 uživale prek mastnih rib, se je tveganje za ponovni napad protina znižalo, medtem ko pri tistih, ki so omega-3 jemale izključno v obliki prehranskih dopolnil, tega učinka niso zaznali. Podobno tudi Mayo Clinic opozarja, da imajo dopolnila z ribjim oljem za nekatera zdravstvena stanja manj dokazane koristi kot dejansko uživanje rib. To ne pomeni, da so dopolnila neuporabna – gre le za to, da znanost (še) ni potrdila enakega zaščitnega učinka pri protinu, kot ga imajo cele ribe.

Kje torej dopolnila vseeno pridejo prav? Predvsem pri urejanju krvnih maščob. Omega-3 kisline po nekaterih ugotovitvah znižujejo raven trigliceridov v krvi in blago zvišujejo HDL (t. i. dober holesterol) – po podatkih Mayo Clinic gre za enega najbolje dokumentiranih učinkov omega-3 maščobnih kislin, kar je lahko koristno tudi pri presnovnih motnjah, ki pogosto spremljajo protin. Več o tej povezavi in o tem, kako omega-3 vpliva na jetrne vrednosti in trigliceride, si lahko preberete v prispevku Hrana in prehranska dopolnila proti zamaščenim jetrom.

Zakaj se torej mnogi bojijo ribjega olja?

Veliko ljudi, ki jih muči protin, instinktivno izloči vse, kar je povezano z ribami. To je razumljivo, saj so jih zdravniki desetletja učili, da ribe vsebujejo purine. Vendar pa se tu skriva pomembna podrobnost: purini so vezani predvsem na beljakovine, ne na maščobo. Če iz ribe odstranimo beljakovinski del in ostane le olje, je vsebnost purinov bistveno nižja.

Prav zato so prečiščena ribja olja, krilova olja in olja iz alg pogosto varnejša izbira tudi za ljudi s protinom – seveda ob predpostavki, da gre za kakovosten, farmacevtsko prečiščen izdelek.

Koliko omega-3 pravzaprav potrebujemo?

Za osnovno preventivo in podporo zdravju se pogosto omenja dnevni vnos EPA in DHA med 250 in 500 mg. Pri nekaterih vnetnih stanjih se v literaturi omenjajo tudi višji odmerki, vendar je smiselno, da o tem, kakšen odmerek je primeren za vas, povečanje pa vedno poteka postopoma, presodi zdravnik ali farmacevt – še posebej, če že jemljete zdravila za protin ali imate težave z ledvicami.

Kaj pa rastlinski viri omega-3?

Če se želite izogniti izdelkom živalskega izvora, so na voljo tudi rastlinske možnosti, kot so:

• laneno seme (vsebuje okoli 6,5 g ALA na 100 g),
• chia semena (okoli 17 g omega-3 na 100 g),
• orehi (približno 9 g ALA na 100 g).

Težava je le, da se ALA v telesu razmeroma počasi in v manjši meri pretvarja v EPA in DHA – po nekaterih ocenah se približno 5–10 % ALA pretvori v EPA in le 2–5 % v DHA. Zato je za bolj izrazite učinke pogosto zanesljivejša izbira kakovostno ribje ali algino olje.

Zapomnite si …

Če imate protin, ste pri izbiri prehranskih dopolnil upravičeno previdni. Pri omega-3 maščobnih kislinah v prečiščeni obliki vam pa po dosedanjih ugotovitvah ni treba biti pretirano zaskrbljeni – gre za maščobo brez pomembnejše vsebnosti purinov, ki po večini razpoložljivih podatkov ne dviguje bistveno ravni sečne kisline. Cele mastne ribe so nekoliko drugačna zgodba, saj poleg omega-3 prinesejo tudi purine, zato je pri njih smiselna zmernost, ne popolna prepoved.

Omega-3 kisline imajo poleg tega dobro dokumentiran vpliv na trigliceride in delovanje srca in ožilja, kar je lahko koristno tudi pri presnovnih motnjah, ki pogosto spremljajo protin. Če vas zanima še naravna podpora pri urejanju holesterola, si lahko pogledate tudi prispevek Kako na naraven način znižati holesterol.

Vendar naj vas opozorimo – ne iščite čudežev čez noč. Omega-3 delujejo postopoma in dosledno, ne v enem dnevu.

Poleg omega-3 je pri protinu koristna tudi zadostna hidracija in nekateri viri vitamina C, ki po nekaterih ugotovitvah blago podpirajo izločanje sečne kisline – če vas zanima, kako poskrbeti za dovolj tega vitamina skozi vse leto, si lahko preberete tudi Kako veste, da vam primanjkuje vitamina C?.

Poskrbite tudi za redno gibanje, zmanjšajte uživanje alkohola in sladkorja ter povečajte vnos vode – priporočljivo je vsaj 2 litra na dan, še posebej v vročih dneh.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.