Ali lahko jemljete omega-3 maščobne kisline, če imate protin?

Povišan progin sodi med presnovne bolezni, pri kateri se v telesu kopiči sečna kislina, ta pa se nalaga v sklepih v obliki kristalov. Posledica? Peklenska bolečina, ki lahko traja več dni.

Mnogi se ob tem sprašujejo, ali lahko jemljejo omega-3 maščobne kisline, če imajo protin. Vprašanje je namreč na mestu, ker se morajo izogibati mastnim ribam, kot so sardine, skuše in losos, torej ravno tistim živilom, iz katerih pogosto pridobivamo to dragoceno olje.



A naj vas ne skrbi. Odgovor je da, lahko. In ne samo to, celo priporočljivo je jemati prehranska dopolnil z omega-3.

Zakaj pride do protina in kako je povezan s prehrano?

Protin, po domače tudi "putika", je posledica povišane ravni sečne kisline v krvi. Sečna kislina nastaja, ko naše telo razgrajuje purine, naravne snovi, ki so prisotne v skoraj vseh celicah našega telesa, pa tudi v številnih živilih. Največ jih je v:

• mesu (zlasti v drobovini, kot so jetra),
  
  
• morskih ribah (sardine, inčuni, skuše),
  
  
• školjkah,
  
  
• suhem fižolu, grahu in leči,
  
  
• nekaterih vrstah alkohola (npr. pivo je zelo problematično zaradi kombinacije alkohola in purinov iz kvasa).

Ko pojemo živila z veliko purinov, telo proizvede več sečne kisline, kot jo lahko ledvice izločijo. In tu se začne težava.

Po podatkih Ameriškega kolidža revmatologov ima protin okoli 4 % odraslih v ZDA, v Evropi pa ocenjujemo, da je številka podobna – kar pomeni, da s to boleznijo živi več kot 10 milijonov ljudi. Pogosteje prizadene moške, zlasti po 40. letu, a se pojavlja tudi pri ženskah, predvsem po menopavzi.

Kaj pa omega-3 maščobne kisline?

Omega-3 maščobne kisline so naravne maščobe, ki jih najdemo v ribah, lanenem semenu, orehih in nekaterih algah. So nenasičene maščobe in veljajo za ene najbolj koristnih za človeško telo.

Obstajajo tri glavne vrste omega-3:

• ALA (alfa-linolenska kislina) – rastlinskega izvora (npr. laneno seme, chia, orehi),
  
  
• EPA (eikozapentaenojska kislina) - najdemo jo v ribah in krilovem olju,
  
  
• DHA (dokozaheksaenojska kislina) - prav tako jo najdemo v ribjem in krilovem olju.

Zdaj pa pomembno vprašanje: ali omega-3 vsebujejo purine?

Omega-3 maščobne kisline NE vsebujejo purinov. Tudi če so pridobljene iz rib, gre za čisto maščobo, brez beljakovinskih delcev, kjer se purini običajno nahajajo. To pomeni, da lahko ribje olje jemljete brez strahu, da bi dvigovali raven sečne kisline v krvi.

Za primer: 100 g svežih sardel vsebuje 480 mg purinov, medtem ko ima 1 kapsula prečiščenega ribjega olja 0 mg purinov. To je pomembna razlika.

Omega-3 in vnetje – zaveznik proti bolečini

Omega-3 kisline so znane po svojem protivnetnem delovanju. Številne raziskave, med njimi objavljena tudi v ugledni reviji Journal of Clinical Rheumatology (2020), so pokazale, da redno uživanje EPA in DHA zmanjšuje vnetne procese v telesu.

Ker je protin v bistvu vnetna reakcija na kristale sečne kisline, je logično, da omega-3 delujejo blagodejno. V eni izmed raziskav so ugotovili, da so pacienti, ki so redno jemali omega-3, imeli manj pogosto ponavljajoče se napade protina, ti pa so bili tudi blažji in krajši.

Še več – omega-3 kisline tudi znižujejo raven trigliceridov v krvi in zvišujejo HDL (t.i. dober holesterol). Po podatkih Mayo Clinic lahko omega-3 znižajo trigliceride za 20–50 %, kar je ključno pri bolnikih z motnjami v presnovi maščob – kar gre pogosto z roko v roki s protinom.

Zakaj se torej mnogi bojijo ribjega olja?

Veliko ljudi, ki trpijo za protinom, instinktivno izločijo vse, kar ima povezavo z ribami. To je razumljivo, saj so jih zdravniki desetletja učili, da ribe vsebujejo purine. Vendar pa se tu skriva ena zelo pomembna podrobnost: purini so vezani na beljakovine, ne na maščobe. Če iz ribe odstranimo beljakovine in pustimo samo olje, purinov preprosto ni več.

Prav zato so prečiščena ribja olja, krilova olja in olja iz alg varna izbira tudi za ljudi s protinom. Pomembno pa je, da ste pozorni na kakovost izdelka – raje posezite po tistih, kjer je jasno navedeno, da gre za farmacevtsko čisto obliko olja.

Koliko omega-3 pa potrebujemo?

Za osnovno preventivo in podporo zdravju je priporočeni dnevni vnos EPA in DHA med 250 in 500 mg na dan. Pri vnetnih stanjih, kot je protin, pa lahko odmerek varno povečate do 2000 mg na dan, vendar vedno postopno in po možnosti po pogovoru z zdravnikom.

Študija iz leta 2018, objavljena v Nutrients, je pokazala, da so udeleženci, ki so jemali 3000 mg omega-3 na dan, imeli znatno zmanjšano koncentracijo vnetnih markerjev v krvi – predvsem CRP (C-reaktivnega proteina), ki je pogosto povišan tudi pri protinu.

Kaj pa rastlinski viri omega-3?

Če se želite izogniti izdelkom živalskega izvora, so tu na voljo tudi rastlinske možnosti, kot so:

• laneno seme (vsebuje okoli 6,5 g ALA na 100 g),
  
  
• chia semena (okoli 17 g omega-3 na 100 g),
  
  
• orehi (približno 9 g ALA na 100 g).

Problem je le, da se ALA v telesu počasno in slabo pretvarja v EPA in DHA – približno 5–10 % ALA se pretvori v EPA in le 2–5 % v DHA. Zato je za resne zdravstvene učinke bolj zanesljiva izbira kapsula ali žlička kakovostnega ribjega ali algovega olja.

Zapomnite si ...

<Če imate protin, ste gotovo previdni pri izbiri prehranskih dodatkov. A naj vas pri omega-3 ne bo strah – gre za čisto maščobo, brez purinov, ki ne povečuje ravni sečne kisline in ne sproža napadov protina. Nasprotno – ima protivnetni učinek in lahko celo pomaga, da so napadi redkejši in blažji.

Poleg tega ščiti vaše srce, pomaga pri zniževanju trigliceridov in skrbi za boljšo pretočnost krvi. V svetu, kjer se bolezni srca in presnove samo še množijo, so omega-3 eden izmed tistih "naravnih zdravil", ki jih ne gre spregledati.

Vendar pa naj vas opozorimo – ne iščite čudežev čez noč. Omega-3 delujejo tiho, počasi in zvesto. Narava ne deluje v naglici in nikoli ne pozabi opraviti svojega dela.

Če imate kakršnekoli dvome glede prehranskih dopolnil ali jemljete zdravila za protin, se seveda pred začetkom uporabe posvetujte z osebnim zdravnikom. Vmes pa – poskrbite za redno gibanje, zmanjšajte uživanje alkohola in sladkorja ter povečajte vnos vode – vsaj 2 litra na dan. Tudi to je zdravilo, ki ga ne dobite v lekarni, deluje pa izjemno zanesljivo.

To je v vročih dneh še kako pomembno upoštevati!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.