
Vroč poletni dan, prenapolnjen avtobus in roka, ki jo nerodno dvignete v zrak, da bi se oprijeli držala – nato pa tisti trenutek, ko vam misel prešine glavo: "Upam, da ne smrdim." Poznamo ga skoraj vsi. V vročih dneh se potimo bolj, kot smo vajeni, kar lahko povzroči neprijetne telesne vonjave, ki nas spravljajo v zadrego, čeprav se sicer redno umivamo in skrbimo za higieno.
Znanka, ki dela v pisarni brez klimatske naprave, mi je nekoč povedala, da je poleti dobesedno štela minute do naslednjega tuširanja. Preizkusila je vse – od dražjih deodorantov do hladilnih robčkov v torbici – a se je vonj vedno znova vrnil, še preden se je sploh dobro ohladila. Šele ko je spremenila način prehranjevanja in v svoj dnevni ritem vpeljala zeleni napitek, podoben tistemu, ki ga predstavljamo spodaj, je opazila, da je vonj postal manj izrazit in da se ji ni bilo treba tuširati vsako uro, da bi se počutila sveže.
Čeprav se zdi logično, da za neprijeten vonj krivimo znoj, je resnica nekoliko drugačna. Znanstveniki so namreč ugotovili, da človeški znoj sam po sebi nima vonja – vonj nastane šele, ko bakterije na koži razkrajajo beljakovine in maščobne kisline, ki jih vsebuje znoj iz apokrinih žlez. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) je apokrini znoj ob izločanju povsem brez vonja in postane odoren šele po stiku s kožnimi mikroorganizmi, kot so bakterije iz družine Micrococcaceae, Corynebacterium in Staphylococcus (vir: PMC – Microbiota and Malodor). Ker pa se prav v dneh vročine konstantno potimo, bi se morali po logiki tuširati vsako uro, nekateri pa celo vsakih 30 minut, da bi ostali povsem sveži. Če mislite, da se rešitev skriva v deodorantih in ostali kozmetiki, se motite – s tem samo en vonj prekrijete z drugim, medtem ko vzrok ostaja nedotaknjen.
Po nekaterih ugotovitvah je veliko bolj učinkovito, če pazite, kaj jeste. Zanimivo raziskavo na to temo je izvedla skupina znanstvenikov okoli Jana Havlička, ki je 17 moških razdelila na dve dvotedenski dietni obdobji – eno bogato z rdečim mesom, drugo brez mesa. Ženske ocenjevalke so nato vonj znoja teh moških ocenile kot občutno prijetnejši, manj intenziven in bolj privlačen v obdobju brez mesa (vir: PubMed – The Effect of Meat Consumption on Body Odor Attractiveness). Podobne ugotovitve so potrdili tudi pri kasnejši analizi prehranskih vzorcev, kjer so udeleženci z več sadja, zelenjave, jajc, sira in soje v prehrani oddajali prijetnejši vonj (vir: ScienceDirect – Diet quality and the attractiveness of male body odor). Skratka – če si želite svežega vonja, je smiselno v prehrano vključiti več zelene zelenjave, sadja in manj predelanega rdečega mesa. Prav tu pride v poštev zelenjavni smuti, ki je namenjen prav temu, da s pomočjo sestavin, bogatih s klorofilom, vitamini in antioksidanti, pomaga telesu na poti do svežega vonja.
Sestavine:
Priprava:
Vse sestavine dobro operite pod tekočo hladno vodo in jih zmešajte v mešalniku. Dodate lahko tudi nekaj kock ledu, izogibajte pa se vsem vrstam sladil (tudi medu, če boste eksperimentirali z različnimi sestavinami).
Zeleni smuti pijte zjutraj na tešče in med obroki namesto prigrizkov. Pijte počasi, po drobnih požirkih.
Zelje je ena od tistih "starih znank" iz družine križnic, ki so, po nekaterih ugotovitvah znanstvenikov, bogate s klorofilom in lahko pripomorejo pri naravnem razstrupljanju telesa – podobno kot pri rukoli, ki velja za eno izmed najbolj razstrupljevalnih vrst zelene solate. Peteršilj je znan predvsem po tem, da že od nekdaj velja za naravno "orožje" proti slabemu zadahu – marsikdo ga zato grizlja po jedi s česnom, kot smo že omenili tudi v prispevku o živilih, ki pomagajo izločiti toksine iz telesa. Limona v napitku ne poskrbi le za svežino okusa, temveč po ljudskem izročilu velja tudi za pripomoček pri uravnavanju kislo-bazičnega ravnovesja v telesu, ingver pa je znan po blagodejnem učinku na prebavo, kar je pomembno, saj slabša prebava pogosto poslabša tudi telesni vonj.
Klorofil, zeleni pigment, ki rastlinam omogoča fotosintezo, ima – kot smo opisali že v prispevku S klorofilom proti najhujšim boleznim – dolgo zgodovino uporabe kot naravni "notranji deodorant". Že sredi prejšnjega stoletja so zdravniki opažali, da lahko oralno uživanje klorofilina pripomore k zmanjšanju telesnega in blatnega vonja pri starejših pacientih, kar je leta 1980 pripeljalo tudi do tega, da je ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) dovolila trženje klorofilin-bakrenega kompleksa kot pripomočka za zmanjševanje vonja pri osebah s stomo in inkontinenco (vir: Linus Pauling Institute, Oregon State University). Pri tem velja biti pošten: sodobnih, obsežnejših kliničnih raziskav na zdravih ljudeh, ki bi natančno potrdile učinek klorofila na vonj znoja pod pazduho, primanjkuje, zato gre bolj za dolgoletno tradicionalno prakso kot za dokončno znanstveno dokazano dejstvo. Kljub temu pa uživanje zelene listnate zelenjave, bogate s klorofilom, telesu nikoli ne škodi – nasprotno, prinaša vlaknine, vitamine in antioksidante, ki jih velja vključiti v vsakodnevno prehrano.
Podoben zeleni napitek, kot ga pripravljate za blaženje splošnega telesnega vonja, lahko po nekaterih izkušnjah pripomore tudi pri nevtraliziranju slabega zadaha in neprijetnega vonja znoja ter nog. Če pa vas bolj kot splošen telesni vonj skrbijo prav stopala, si oglejte tudi prispevek o tem, kako se na naraven način znebiti neprijetnega vonja stopal, kjer so zbrane preproste kopeli za noge. Ne smemo pozabiti niti na osnove: zadostna hidracija je ključna za splošno počutje, saj lahko dolgotrajno pomanjkanje tekočine v telesu poslabša marsikatero težavo, tudi vonj – o tem, kako prepoznati znake dehidracije, smo pisali v prispevku 3 znaki dehidracije telesa.
Če opazite, da se je vaš telesni vonj nenadoma in izrazito spremenil, ne glede na prehrano ali higieno, je smiselno o tem spregovoriti z zdravnikom, saj je lahko sprememba vonja pri nekaterih ljudeh povezana tudi z drugimi dejavniki, ki jih je vredno razjasniti s strokovno osebo. Podobno velja, če imate poleg vonja znoja tudi vztrajen slab zadah, ki ne izgine kljub redni ustni higieni.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
