Zakaj sintetična majica po treningu smrdi bolj kot bombažna? Kriva so bitja, ki jih ne vidite.

Da bi ugotovili, od kod neprijeten vonj, ki ga oddajamo ljudje, kadar se močno potimo, se je zbrala mednarodna skupina priznanih evropskih mikrobiologov, ki so izbrali 13 žensk in 13 moških, da so sodelovali v pomembnem eksperimentu.

Skupina testirancev je eno uro morala v telovadnici voziti kolo in delati težke vaje, da so se maksimalno spotili. Pri tem so imeli oblečene različne majice iz različnih materialov.

Po telovadbi so znanstveniki vsako majico spravili v plastično vrečko in vse skupaj za 28 ur odložili v mračnem prostoru (tako kot večina tudi naredi po telovadbi, ko majice odloži v omaro).

Po 28 urah je na sceno skupila druga skupina strokovnjakov, ki so vsako majico ocenili po vonju.

Prvi zaključek je bil, da so imele majice podobno močan vonj ne glede na spol.

Druga pomembna ugotovitev je bila, da so majice iz sintetike za malenkost bolj zaudarjale, kot majice iz naravnih materialov. A tu je raziskovalce čakalo veliko presenečenje.

Za neprijeten vonj na bombažnih oblačilih je bila namreč kriva bakterija Corynebacterium, ki tudi sicer v največji meri živi pod pazduho. Vonj namreč ne oddajamo ljudje, ali znoj, pač pa bakterije, ki se zelo hitro razmnožujejo. A teh bakterij na majicah iz sintetike ni bilo (ker tudi ne bi mogle preživeti). So se pa zato zaredile druge, tako imenovane bakterije Micrococci, ki pa jih na koži ne najdemo in bi lahko bile v določenih okoliščinah celo škodljive. Znan je namreč primer bakterij Propionibacterium acnes, ki povzročajo akne, najraje pa se zadržujejo na prepotenem najlonu. Poleg tega pa lahko na stopalih oddajajo zelo močan vonj, če nosite sintetične nogavice.

Kakšen je bil rezultat raziskave?

Najbolje bi bilo, če bi imeli majice, ki bi bile pod pazduho bombažne, po hrbtu iz najlona, po trebuhu pa sintetične (iz materiala, ki je dober toplotni izolator). Ker pa se ljudje različno potimo, bi temu morali imeti prilagojeno tudi obleko.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.