Ali polnomastno mleko res ščiti pred astmo?

Nedavno so v Avstraliji na univerzi Monash, eni najvišje rangiranih univerz v svetu zdravstva, opravili temeljito raziskavo s presenetljivimi zaključki. Mnoge so njihova odkritja presenetila ...

V raziskavi je sodelovalo 1600 mladih Avstralcev. Udeleženci so jedli zelo različno. Znanstveniki so spremljali 25 hranil in kar 120 vrst živil, da bi ugotovili, kaj ima resnično vpliv na pojavnost astme. Tisti, ki so vsak dan popili eno skodelico polnomastnega mleka, so imeli kar 34 % manjšo verjetnost, da bodo razvili astmo, kot tisti, ki so pili posneto mleko ali ga sploh niso. To ni zanemarljiva številka: skoraj tretjina manjše tveganje samo z eno skodelico mleka dnevno.



Kaj pa sadje in zelenjava?

V isti raziskavi so raziskovalci ugotovili še nekaj zanimivega. Če pogosteje uživate jabolka, hruške in zeleno listnato zelenjavo, kot je špinača, ohrovt ali blitva, se tveganje za astmo zmanjša za dodatnih 16 do 17 %. Pregovor "jabolko na dan, odžene zdravnika stran" očitno drži tudi pri astmi.

Kaj pa mlečni izdelki, kot je rikota?

Tu postane stvar bolj kompleksna. Medtem ko je polnomastno mleko pokazalo pozitivne učinke, sta bila sojino mleko in rikota (vrsta italijanskega sira, narejenega iz sirotke) označena kot možna alergena, ki pri določenih ljudeh sprožijo alergijsko reakcijo, tudi težave z dihanjem. Alergen namreč pomeni snov, ki v telesu izzove pretiran odziv imunskega sistema, kot je lahko kihanje, kašljanje, oteženo dihanje ali celo astmatičen napad. Sojino mleko je že nekaj časa pod drobnogledom in vsebuje snovi imenovane fitati, ki lahko vplivajo na absorpcijo določenih mineralov in povzročajo občutljivost pri ljudeh z alergijami. Rikota, čeprav blag mlečni izdelek, pri določenih ljudeh očitno ne deluje dobro. Morda zaradi strukture beljakovin, ki se razlikujejo od tistih v klasičnem mleku ...

Kaj pravijo znanstveniki?

Vodja raziskave dr. Katrina Woods poudarja, da so stara priporočila astmatikom pogosto svetovala izogibanje mleku in to kar pavšalno. A ta nova raziskava je pokazala, da je resnica polna odtenkov.

Po njenih besedah prehrana ne vpliva pri vseh astmatikih enako. V resnici se je izkazalo, da prehrana igra ključno vlogo le pri 2 do 5 % ljudi, ki imajo astmo povezano s prehranskimi alergijami. To pomeni, da je pri več kot 90 % astmatikov vzrok za bolezen drugje. To pa pomeni, da pri njih ni treba avtomatsko ukiniti mleka iz jedilnika.

Kaj pa pravijo druge raziskave?

Raziskave na to temo so se v zadnjih letih okrepile. V British Medical Journalu so že leta 2018 objavili članek v katerem so analizirali podatke več kot 46.000 ljudi in ugotovili, da polnomastni mlečni izdelki ne povečujejo tveganja za srčno-žilne bolezni, kot se je domnevalo v preteklosti. Celo več, nekateri rezultati kažejo, da lahko znižujejo krvni tlak in izboljšujejo delovanje presnove.

Poleg tega je študija, objavljena v reviji Frontiers in Nutrition (2022), pokazala, da imajo otroci, ki uživajo polnomastno mleko, nižjo stopnjo vnetij v telesu, kar pomeni manjše tveganje za razvoj kroničnih bolezni, tudi astme.

Zanimivo pa je tudi to, da so raziskovalci z Nizozemske v raziskavi na 2600 otrocih ugotovili, da tisti, ki uživajo več naravne maščobe iz mleka, redkeje trpijo za alergijami in kožnimi izpuščaji. Maščobe očitno igrajo pomembno vlogo v razvoju imunskega sistema.

Ljudska modrost o mleku

Če se za trenutek odmaknemo od laboratorijev in številk, mleko je bilo v ljudskem zdravilstvu vedno dvorezen meč. Marsikdo pozna nasvet, da toplo mleko z medom pomaga pri suhem kašlju in nespečnosti. Po drugi strani pa so nekateri opozarjali, da mleko "sluzi", torej naj bi povzročalo več sluzi v dihalih.

A nove raziskave te trditve postavljajo pod vprašaj. Čeprav so nekateri ljudje občutljivi na laktozo (naravni sladkor v mleku), to še ne pomeni, da je mleko za vse škodljivo. Pravzaprav je lahko za večino ljudi zelo koristno, če izberemo pravo vrsto: polnomastno in čim manj predelano.

Kaj izbrati: posneto, polnomastno, rastlinsko?

Če nimate težav z laktozo ali potrjene alergije na mlečne beljakovine, potem si brez skrbi lahko privoščite polnomastno mleko, morda celo surovo, če ga dobite iz preverjenega vira. S tem telesu ne boste le dali naravnih maščob in kalcija, ampak tudi snovi, ki lahko pomagajo uravnavati vnetja v telesu.

Rastlinska mleka, kot so sojino, ovseno ali mandljevo, so dobra alternativa za tiste, ki ne prenašajo kravjega mleka, a v kontekstu astme nimajo dokazanih zaščitnih učinkov. Nekatera so celo povezana z večjo verjetnostjo za alergijske reakcije.

Kako si še lahko pomagate?

Če imate težave z dihali, vam poleg polnomastnega mleka in svežega sadja priporočamo tudi domači čaj iz timijana, ki je znana zdravilna rastlina in deluje proti vnetju in odpira dihalne poti. Pomaga tudi inhalacija z evkaliptusovim oljem ... Zanimivo je tudi zeliščno mazilo iz smrekove smole ter izogibanje hrani z umetnimi dodatki ...

Kot preventivo priporočamo redno gibanje na svežem zraku, dovolj spanca in prehrano, bogato z antioksidanti, ki pomagajo, da se telo lažje spopada z vnetji, ki so pogosto del astmatičnih težav.

Zaključek

Če ste doslej verjeli, da morate pri težavah z dihali mleko črtati z jedilnika, si lahko oddahnete. Polnomastno mleko se vrača v ospredje kot naravni zaveznik zdravih pljuč. Seveda ne gre za čudežno zdravilo, a ob uravnoteženi prehrani in zdravem življenjskem slogu lahko pomeni pomembno razliko.