Ponovno odkrijmo pozabljeno: dren

Ko govorimo o drenu, govorimo o rumenem drenu in ne forziciji s katero dren nekateri zamenjujejo. Rumeni dren ima rumene cvetove in bo, glede na vreme, začel kmalu cveteti, pri tem pa je pomembno, da si zapomnite, kje cvetejo drenova drevesa. V začetku jeseni lahko naberete liste, lubje in temno rdeče plodove drnulje. Rumen dren ljudski zdravilci že več tisočletij uporabljajo proti driski in vročini.

Če mislite, da ljudski izrek "zdrav, kot dren" izhaja iz njegovih zdravilnih učinkov, se motite. Iz drenovega lesa so nekoč izdelovali kolesa in predmete, ki morajo vzdržati velike obremenitve pa se je zato prijela ta primerjava, čeprav se je v vseh teh letih pokazalo, da je dren tudi učinkovito zdravilo.



Dren ima veliko organske kisline, sluzi, vitamine A, B1, B2, C in E, veliko železa ... Čaj iz drenovih listov in posušenih plodov poživlja, pomirja notranja vnetja, preprečuje drisko in mrzlico. Drenovo mazilo preprečuje bolečine v sklepih, pospešuje celjenje ran in preprečuje gnojenje. Pomaga pri krvavečih dlesnih, bolečinah žil na nogah, odpravlja kraste na koži, blagodejno deluje na sluznico v nosu in grlu, učinkovit je pri vnetjih oči in ušes ... Če vsak večer pojeste za noževo konico drenovega mazila, vam bo to pomagalo pri premagovanju bronhitisa ter bolezni srca.

Iz drena lahko poleg čaja naredimo tudi marmelado (zaradi kiselkastega in trpkega okusa je izredno dobra za peciva in palačinke), kompot, pa tudi sadni sok. V Italiji in Franciji iz drena delaj vino in žele, a nedozorele plodove hranijo v slani vodi podobno, kot olive. V Nemčiji dren običajno kuhajo v sladkorju in kisu, to pa dodajajo kot začimbo jedem iz testa in krompirja. V Rusiji iz njega delajo juhe, uporabljajo pa ga tudi kot začimbo k mesnim in ribjim jedem ...

Niso vsi in povsod pozabili na dren!

Še pomemben dodatek: dren ima enake zdravilne učinke tudi na živali!

Za konec pa še to ... V starih časih je bil dren simbol slovenstva, ker je trdoživ, nezahteven, odporen na vse škodljivce, hkrati pa je bil tudi simbol dolgovečnosti (drevo oziroma mogočen grm, ki lahko zraste tudi do 5 metrov v višino, lahko dočaka starost sto let in več). V času samostojne Slovenije smo dren zamenjali z lipovim listom. Če sodimo po zdravilnih učinkih in vsestranski uporabnosti, bi lahko rekli, da smo dren po krivici izgnali iz naših domov.