Ali sadje povzroča zakisanost telesa?

Veliko ljudi je mnenja, da sadje, še posebej kislo, povzroča zakisanost v telesu, kar pa ne drži. Na zakisanost namreč ne vplivajo kisline v hrani, pač pa vsebnost kislih mineralov.

Analize so pokazale, da je optimalni hH faktor krvi 7,365. Če se ta vrednost spremeni samo za 0,1 vrednost v katerokoli smer, lahko nastanejo problemi. K sreči telo samo uravnava pH in sicer s pomočjo pljuč (dihanje), kože, sline in urina. Danes so za zakisanost najpogosteje krivi: pomanjkanje kisika, slaba prehrana, toksini iz okolice, vnetja na nivoju celic in nepravilna presnova.



Po mnenju dr. Linde Fraseto iz univerzitetnega inštituta v Kaliforniji v ZDA je za zakisanost krivo pomanjkanje alkalnih soli. Danes večinoma uporabljamo natrijev klorid, bolj zdravo pa bi bilo konzumirati več kalijevih soli, ki so izrazito bazične. Največ kalijeve soli je prav v zelenjavi in sadju.

Res je, da sadje ne povzroča tako bazičnega okolja, kot zelenjava, a pomembno je, da lahko tudi z najbolj kislim sadjem pzitivno vplivamo na pH v telesu. Poleg tega je narava poskrbela, da je hrana, ki je največ zaužijemo, večinoma bazična. Pravzaprav bi lahko rekli, da hrana, ki povzroča zakisanost, ni naravna človekova hrana in bi se je morali izogibati.

Vendar pa zakisanosti ne povzroča samo hrana, pač pa tudi stres (ne pozabit na fizični stres, ki nastane, ko cel teden poležavate na kavču, potem pa enkrat na teden do zadnjega atoma utrudite telo).

Da bi se izognili zakisanosti telesa, poleg pazljivega izbora hrane, upoštevajte še ta pravila:

• Zakisanost povzroča skoraj vsa termično obdelana hrana, maščobe živalskega porekla, žitarice (kuhane, nekatere pa tudi presne) in tudi oreščki in semena, če z njimi pretiravate.
  
  
• Procesirana hrana je visoko na lestvici živil, ki povzročajo zakisanost, še posebej, če jo še dodatno segrevamo.
  
  
• Alkohol, gazirane pijače, kava in čaj spadajo med močne dejavnike zakisanosti. Pri alkoholu in gaziranih pijačah je še ta problem, da jih popijemo v res enormnih količinah.
  
  
• Premalo telesne aktivnosti (dovolj je pol ure sprehoda na dan), premalo spanja (ni res, da je 8 ur dovolj - vsak ima svojo biološko uro), jeza, strah in skrbi so stvari, ki bi jih morali bolje obvladovati. Še posebej, ker se napetost v službah in šolah iz leta v leto stopnjuje. Stres in skrbi, ki ga povzroča šolski sistem, bo ustvaril generacijo pohabljenih otrok. Na to opozarja vedno več zdravnikov.

Zdravje je ogledalo življenja, ki ga živimo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.