Por ni tako nedolžen, kot bi si mislili

Por je bližnji sorodnik česna in čebule, užiten pa je njegov podzemni in nadzemni del. Po okusu spominja na čebulo, čeprav je botanično bliže česnu. Poznamo 4 vrste pora: spomladanski, poletni, jesenski in zimski. Spomladanski in poletni imata daljše steblo (zraste do pol metra) ter svetlejše liste. Jesenski in zimski por je malo nižji, temnejši in bolj trpkega okusa.

Je odličen dodatek k juham, solatam, rižotam, pečenim jedem, dober je krompir s porom ... Vsebuje veliko beljakovin, vitaminov A, C, B1 in B6, mangana, železa, folne kisline ... Vsebuje veliko tiosulfinatov in sulfidov, ki delujejo kot naravni antibiotiki, znižujejo krvni pritisk in holesterol, krepijo imunski sistem in preprečujejo nastajanje rakavih celic.



Pri poru je zanimivo, da s kuhanjem izgubi zelo malo hranilnih vrednosti, če pa uporabite preprost trik, pa lahko izgubo še zmanjšate. Zelenjavo namreč dodajte šele, ko je voda vroča. Med počasnim segrevanjem so izgube največje. To velja za vso zelenjavo.

Še na eno lastnost pora moramo opozoriti: vsebuje namreč veliko eteričnih olj, ki stimulirajo izločanje prebavnih sokov in urina, kar deluje očiščevalno, pomaga pri obnovi črevesne flore in ima blag odvajalni učinek.

V stari kitajski medicini so iz pora delali čaj in z njim zdravili glavobole, zniževali vročino, zdravili črevesne težave. Zaradi antibiotičnih lastnosti so z njim lajšali srbečico in oteklino nastalo zaradi pikov žuželk.

Sodobna medicina je ugotovila, da zelo učinkovito znižuje krvni pritisk, zdravi raka na prebavilih in zavira črevesne parazite. Prav tako znižuje raven maščob v krvi (zaradi tega prihaja do možganskih kapi), pomaga pri revmatizmu, debelosti, zgagi, kroničnem obolenju krvnih žil, hemeroidom ...

In še nekaj nutricističnih podatkov. 85 % pora je voda, 100 gramov pa vsebuje le 61 kalorij. Torej pomaga tudi pri hujšanju.

Por bi morali imeti vsak dan na jedilniku, še posebej, ker lahko prezimi na vrtu in ga imamo vso leto svežega.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.