Zakaj se moramo izogibati kruhu?

Slovenci v povprečju pojemo enkrat več kruha kot Evropejci, a še vedno skoraj pol manj kot denimo Srbi (109 kilogramov), ki so največji kruhojedci v Evropi. Žal pa je kruh v zadnjem času deležen veliko negativne kritike. Kaj od tega je upravičeno?

Do kruhov starih vrst, kamor sodijo predvsem bel kruh in pekovsko pecivo, so sodobni nutricisti upravičeno zadržani. Če kruh ocenjujemo po vsebnosti kompleksa vitaminov B, vitamina E, prehranskih vlaknin, mineralov, železa, cinka, kalcija, beljakovin in mononenasičenih aminokislin, potem je res, da bel kruh spada med živila, ki niso priporočljiva.



Če pa izberete polnozrnat kruh, ki ima bolj grobo strukturo, manj privlačen videz in nekoliko drugačen okus, pa je slika povsem drugačna. Tak kruh nam daje več kot polovico dnevne energije, pozitivni učinki pa zagotovo odtehtajo slabe.

Naslednji velik problem je tudi, če je kruh narejen izključno iz pšenične moke. Večji, kot je del rži, ječmena, pire, ovsa, koruze, ajde, prosa in drugih žitaric, večji je pozitiven vpliv kruha na naše zdravje. Kruhi iz "alternativnih" mok so veliko bolj hranljivi, pa tudi manj obremenjujoči za naš organizem.

Zato nutricisti svetujejo: DA za polnozrnat kruh z visokim deležem alternativnih mok, previdni pa bodite pri belem kruhu, žemljah in predvsem pekovskem pecivu.

Slednje za nameček še močno redi.