
Ko so zdravniki razglasili, da za mlade bosansko dekle Merimo Mujkić nimajo več zdravil in ji napovedali le še tedne življenja, njen oče ni obupal. Odločil se je za pot, ki se zdi neverjetna, a je spremenila njeno življenje. Celotno pretresljivo zgodbo si lahko preberete v prispevku Svetovni fenomen: oče, ki je svojo hčer zdravil s petrolejem.
Zgodba odmeva po celem svetu — najprej zato, ker je deklica po zaslugi neverjetno vztrajnega očeta, kot pravijo mnogi, „čudežno" premagala bolezen. Še bolj šokantno pa je, da ni edina: oglaša se vse več ljudi, ki so jim zdravniki napovedali samo še tedne življenja, pa so to poglavje vendarle zaprli.
Zgodbo mi je pred nekaj leti zaupala znanka, ki je imela v sorodu starejšega gospoda z diagnozo raka na prostati v napredovalem stadiju. Ko zdravniki niso ponudili spodbudnih napovedi, je gospod po nasvetu soseda začel jemati medicinski petrolej — sprva le kapljice, nato žličko zjutraj na tešče. Po treh mesecih so bili izvidi nekoliko boljši, kot so zdravniki pričakovali. Nihče ne trdi, da je to edini razlog. A gospod sam pravi, da je v tem času spremenil tudi prehrano, dodal kurkumo in ingver ter opustil rdeče meso. Morda je bil to skupek vseh teh korakov. Morda.
Zgodbo o medicinskem petroleju je pred desetletji zaznamovala avstrijska zdravnica dr. Paula Ganner iz Tirolske. Po podatkih iz revije Nexus, ki je leta 2012 objavila obsežno analizo, je Gannerjeva sama zbolela za metastaznim rakom in črevesno paralizo — zdravniki so ji napovedali le še dva dni življenja. V obupu je začela jemati destiliran petrolej. Po treh dneh je vstala iz postelje, enajst mesecev kasneje pa rodila zdravega otroka.
V naslednjih desetletjih je Gannerjeva po pričevanjih na portalu Earth Clinic zbrala več kot 20.000 zahvalnih pisem od posameznikov, ki so poročali o pozitivnih izkušnjah z medicinskim petrolejem. V svojem arhivu je dokumentirala podrobne opise zdravljenj več kot 2.000 pacientov.
Pomembno: Trditve dr. Ganner niso bile verificirane v randomiziranih kliničnih študijah, ki so zlati standard medicine. Njene izkušnje in pričevanja so anekdotična in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega svetovanja.
Petrolej, ki se po ljudskem izročilu in izkušnjah nekaterih alternativnih pristopov omenja v teh kontekstih, ni enako kot gorivo za letala ali petrolejke. Medicinski kerozin je 100-% čisto, brezbarven destilat — po videzu podoben vodi, prepoznaven le po vonju in okusu. Če petrolej ni brezbarven, ga v nobenem primeru ne smete zaužiti.
Gannerjeva je v dveh desetletjih izoblikovala 12-dnevno metodo, pri kateri se vsako jutro na tešče vzame po eno jušno žlico medicinskega petroleja (ustrezno trem čajnim žličkam). Vsaj eno uro po zaužitju ne smete nič jesti ali piti, ker se petrolej ne meša z vodo in drugače ostane v želodcu. Zvečer, vsaj dve uri po zadnji hrani, je po njenem mnenju priporočljivo vzeti še eno žlico pred spanjem.
Za začetnike zdravniki, ki se s tem področjem ukvarjajo alternativno, priporočajo zgolj nekaj kapljic do pol čajne žličke. Če po zaužitju začutite slabost ali krče v želodcu, je to znak, da ste presegli svojo dozo — ali pa ste kupili slab izdelek.
⚠️ OPOZORILO: Pred kakršnim koli poseganjem v prehrano ali življenjski slog v zvezi z zdravstvenimi težavami se obvezno posvetujte z osebnim zdravnikom. Vsebina tega članka je izključno informativne narave in ne predstavlja zdravniškega nasveta ter ne nadomešča strokovnega medicinskega mnenja.
Zgodba o medicinskem petroleju je le ena od mnogih, ki sprožajo vprašanja o tem, kaj v naravi morda podcenjujemo. Na portalu Vemkajjem.si smo o podobnih temah pisali že večkrat:
Skupni imenovalec vseh teh zgodb je preprost: prehrana in naravni pristopi so lahko dragocena dopolnitev k uradnemu zdravljenju, nikakor pa ne smejo biti nadomestek zanj. Kurkuma, ingver, limona in med so bili sestavni del Meriminega vsakodnevnega jedilnika med zdravljenjem — skupaj, ne namesto zdravnikov.
Petrolej je bil vse do druge svetovne vojne razmeroma razširjeno ljudsko zdravilo. Partizanske bolnice so ga celo vključevale v svoje skromne zaloge. Danes je poraba petroleja v zdravstvene namene omejena ali prepovedana v večini zahodnih držav, dovoljena pa v nekaterih (po nekaterih virih v Švici, Franciji, na Poljskem in Madžarskem).
Zakaj? To vprašanje ostaja odprto. Dejstvo je, da uradna medicina ne odobrava zdravljenj, ki nimajo ustreznih kliničnih dokazov — in to je razumno stališče. Hkrati pa so nekateri raziskovalci opozorili, da je financiranje neodvisnih študij o poceni naravnih snoveh sistemsko oteženo.
Na koncu dneva je najpametnejše, kar lahko storite: se informirate, se pogovorite z zdravnikom in se ne prepustite slepemu zaupanju — ne v farmacijo in ne v alternative.
Delite to zgodbo naprej — ker več ko bo ljudi, ki zastavljajo prava vprašanja, več odgovorov bo mogoče najti.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
