
Ura je pol devetih zvečer. Krožnik je do roba napolnjen, televizor v ozadju vrti oglase za prigrizke, sol pa je že tretjič potovala z mize do jedi. Zveni znano? Po izkušnjah mnogih nutricionistov je prav to najpogostejša slika večerje v slovenskih gospodinjstvih – in prav zato smo se odločili pod drobnogled postaviti pet najbolj razširjenih napak, ki jih pri zadnjem obroku dneva dela skoraj vsak izmed nas.
Znanka, ki je pred leti popolnoma spremenila svoj večerni ritem, mi je nekoč povedala zgodbo, ki se je marsikomu zdela pretirana – dokler je ni preizkusil na sebi. Leta je večerjala pozno, pred televizorjem, s krožnikom, na katerem se je hrana kar kopičila. "Nisem niti vedela, koliko sem pojedla, dokler ni bilo prepozno," je povedala. Ko je začela večerjo omejiti na manjši krožnik, jo je jedla počasi in brez zaslonov, se je počutje po njenih besedah spremenilo že v prvem tednu – manj napihnjenosti, lažje uspavanje in, presenetljivo, manj želje po nočnem prigrizovanju. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, je pa dober uvod v to, kaj o istih napakah pravijo raziskave in prehranski strokovnjaki.
Res je, da veljajo zajtrki za enega najpomembnejših obrokov dneva, a to še ne pomeni, da lahko pri večerji delamo napake brez posledic. Nasprotno – prav pri zadnjem obroku dneva se najpogosteje nabere tisto, kar nas čez noč najbolj obremeni. Tu so najpogostejše napake, ki se jih splača poznati in postopoma odpraviti.
Večerja nikoli ne sme biti najbolj obilen obrok dneva. Priporočljivo je, da je lahka, z okvirno do 500 kalorijami, prehranski strokovnjaki pa svetujejo tudi, naj bo približno za polovico lažja od kosila. Podobno vodilo najdete tudi v smernicah portala Skupaj za zdravje o sestavljanju zdrave porcije obroka, kjer priporočajo manjši krožnik (premera okoli 23 cm) in da ga ne zapolnimo do zadnjega kotička.
Če vas zvečer muči lakota, to še ne pomeni, da morate poseči po obilnem obroku – veliko bolj koristi lahka, a hranilno gosta izbira. Katera živila so za to primerna, si lahko preberete v članku Kaj jesti pred spanjem za boljši spanec?, kjer so zbrani predlogi za lahkotne večerne prigrizke z manj kot 200 kalorijami.
Pri večerji nikoli ne postavite vse hrane na mizo naenkrat – če je pred vami vse na voljo, obstaja velika verjetnost, da boste pojedli prav vse. Namesto tega postrezite manjše porcije, med posameznimi hodi pa naj mine vsaj deset minut, da ima želodec dovolj časa za prebavo. Več-hodne večerje naj ostanejo izjema, ne pravilo.
Za to obstaja tudi znanstvena razlaga: možgani po podatkih NIH potrebujejo okoli 20 minut, da zaznajo sitost, zato hitro in obilno postrežena hrana skoraj vedno pomeni, da pojemo več, kot telo dejansko potrebuje. Več o tem, zakaj počasnejše prehranjevanje deluje, si lahko preberete v članku Hrana, ki vas nasiti za več ur: 7 živil, ki premagajo lakoto in pomagajo pri hujšanju. Podobno vlogo ima tudi optična prevara: raziskovalca Wansink in van Ittersum sta pokazala, da že sam kontrast med barvo krožnika in hrano – t. i. Delboeufova iluzija – vpliva na to, koliko si postrežemo, zato manjši krožnik in postopno serviranje delujeta z, ne proti nam.
Med večerjo se raje izogibajte televiziji in telefonu. Pri nobenem obroku se vam ne bi smelo muditi, še najmanj pa pri večerji – jejte počasi, osredotočeno in brez motečih dražljajev. Ne pozabite tudi, da so televizijski programi in oglasi pogosto zasnovani tako, da spodbujajo apetit.
To ni le vtis – gre za izmerjen učinek. Kot je zapisano v članku Te navade nas neopazno redijo, raziskave kažejo, da ljudje, ki med obroki gledajo televizijo, v povprečju zaužijejo tudi do 25 odstotkov več kalorij kot tisti, ki jedo brez zaslona. Če želite pri večerji ostati zbrani, poskusite mizo pogrniti brez telefona v dosegu roke – že ta majhna sprememba pogosto opazno zmanjša količino pojedene hrane.
Slane jedi so za večerjo pravi strup. Namesto soli raje posezite po drugih začimbah, kot so origano, timijan, rožmarin ali bazilika – te ne le popestrijo okus, temveč prinesejo tudi lastne koristi za zdravje.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj odrasel človek dnevno ne zaužije več kot pet gramov soli (približno ena čajna žlička), povprečen Slovenec pa jo po nekaterih ocenah zaužije tudi dvakrat toliko. Znaki, da v telo vnašate preveč soli, so opisani v članku 4 znaki, da zaužijete preveč soli, o tem, katera zelišča lahko sol učinkovito nadomestijo pri kuhi, pa piše tudi članek 5 živil, ki znižujejo krvni pritisk, kjer izpostavljajo peteršilj, rožmarin, timijan, baziliko in majaron kot naravno alternativo solniku.
Če pa vas večkrat preseneti napihnjenost dan po slanejši večerji, si lahko pomagate z nasveti iz članka Zakaj ste se zredili čez noč?, kjer svetujejo, naj sol pri kuhanju nadomestimo s svežimi zelišči, dan po slanejšem obroku pa poskrbimo za dovolj tekočine.
Ko jeste doma, veliko lažje nadzorujete velikost porcije in sestavo obroka – res pa je, da odprt hladilnik zvečer predstavlja veliko skušnjavo. Večerje zunaj doma praviloma vsebujejo več maščob, soli in sladkorja, najslabša izbira za večerni obrok pa je vsekakor hitra hrana.
Kombinacija hitre hrane in kave je lahko še posebej neugodna – kot pojasnjuje članek Zakaj poleg hitre hrane ne smemo piti kave, lahko kombinacija teh dveh po nekaterih meritvah opazno dvigne raven glukoze v krvi. Če razmišljate, katera živila je bolje čim bolj omejiti, si oglejte tudi članek Živila, ki bi jih nujno morali črtati iz jedilnika. Po drugi strani pa domača kuhinja ne pomeni odrekanja – enostavna, a nasitna jed, kot je krompirjeva juha s spomladansko čebulo, dokazuje, da je lahko topel domač obrok tako preprost kot poceni, obenem pa veliko bolj pomirjujoč od marsikaterega dragega obroka iz restavracije.
Nobena od teh petih napak sama po sebi ne pomeni katastrofe – gre bolj za vzorce, ki se s časom nabirajo in počasi vplivajo na počutje, spanec in telesno težo. Že majhne spremembe, kot so manjši krožnik, izklopljen televizor, ščepec origana namesto soli in večerja, pripravljena doma, lahko v nekaj tednih opazno spremenijo, kako se počutite zvečer – in kako se zbudite naslednje jutro.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
