Antibiotik

Izraz antibiotik izhaja iz grščine in ga lahko prevedemo kot "proti nečemu živemu". Odkritje antibiotikov je bilo eno izmed najpomembnejših odkritij v medicini vseh časov. Prvi znanstveni opis sicer naravnega antibiotika je leta 1928 opisal angleški biolog Alexander Fleming. Od tu naprej so antibiotiki doživeli nesluten razvoj.

Med drugo svetovno vojno so zdravniki v Nemčiji na veliko uporabljali antibiotike, zahodna Evropa in ZDA pa so se šele leta 1950 odločneje naslonili na to vrsto zdravil. Dotlej so namreč mislili, da je tovrstnih zaviralnih bakterij v naravi zelo malo, pozabili pa so, da jih lahko pridobijo tudi na umetni način.

Večina sodobnih antibiotikov ni več narejena na živih organizmih, temveč kemično. Moderni antibiotiki so v resnici sintetizirane spojine, ki pa imajo še vedno svoje originale v naravi v obliki gliv, bakterij, lišajev in drugih rastlin. Najbolj znan antibiotik, penecilin, je produkt plesni. Danes poznamo izredno veliko vrst antibiotikov, se je pa leta 2000 pojavila prva raziskava, ki je v Avstraliji odkrila primer odpornosti na antibiotike. Vedeti moramo, da antibiotike danes ne uporabljamo samo v zdravstvu, pač pa tudi kmetijstvu, ribištvu in še kje.

Ali to pomeni, da so zdaj pa res prišli do meje, ko bo raznovrstnih antibiotikov zmanjkalo?

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.