Datum: 1.6.2022 - Rubrika: Zanimivosti
90 kilogramov zavržene hrane? Vaš delež je v resnici 9 gramov na dan
Avtor:
Erika Volk, mama, babica
Statistika o zavrženi hrani v Sloveniji je zavajajoča – ko odšteješ trgovine in gostilne, povprečen Slovenec zavrže bistveno manj, kot politiki trdijo.
Nov slovenski zakon o uporabi hrane s pretečenim rokom uporabe je tipičen primer slovenskega nerazumevanja problematike. Samo zato, da bi bili všečni, smo Nizozemsko-Švedski predlog posvojili, dodali še malo principa "bolj papeški od papeža" in nastalo je skupocalo, ki ga EU uporablja za slab vzgled, kako se ne sme ravnati. A najprej začnimo s statistiko ...
Ko je zakon stopil v veljavo, se je pojavil podatek, da povprečen Slovenec na leto zavrže 90 kilogramov hrane, kar je približno četrt kilograma na dan. Seveda je ta števila pretirana in izkrivljena, ker 80 % hrane zavržejo trgovine, 7 % zavržejo gostilne, hoteli ... Realna številka zavržene hrane je tako "samo" 11,7 kg ali 32 gramov na dan. Pa še pri tem moramo upoštevati, da je 70 % zavržene hrane mlečnih in mesnih izdelkov, ki jim je rok uporabe dejansko pretekel in bi bilo uživanje nevarno za zdravje.
Ko številke pogledamo pod drobnogledom, vidimo, da Slovenec v resnici zavrže na dan samo 9 gramov take hrane za katero bi lahko veljal zakon o podaljšanju roka uporabe.
Kaj predlagajo Skandinavci?
Glavna pobudnika iniciative o podaljšanju roka uporabe sta Nizozemska in Švedska. Njun predlog govori, da bi oznako uporabe odstranili iz izdelkov, ki po pretečenem roku ne izgubijo hranljivost. Ste se kdaj vprašali, kako riž ve, kdaj je pretekel rok trajanja? Ali pa moka, sladkor, kava?
Dejstvo je, da se vsa hrana na trgovskih policah spreminja, četudi je pakirana v vakuumski embalaži. Tako denimo za kavo velja, da je rok trajanja določen s tem v kakšnem času kava izgubi tretjino arome in okusa. Vakuumsko pakirana kava drži okus 2 leti.
Originalni predlog tako v nobeni točki ne velja za vsa živila. V Sloveniji pa. Originalen predlog zelo natančno definira pod kakšnimi pogoji se (pro)daja hrana s pretečenim rokom. V Sloveniji ne. Na Nizozemskem in Švedskem je to še vedno predlog, v Sloveniji pa realnost.
Morda bi bilo dobro, če bi kdo našim politikom povedal, da so v službi ljudi in ne trgovcev.
Ko je zakon stopil v veljavo, se je pojavil podatek, da povprečen Slovenec na leto zavrže 90 kilogramov hrane, kar je približno četrt kilograma na dan. Seveda je ta števila pretirana in izkrivljena, ker 80 % hrane zavržejo trgovine, 7 % zavržejo gostilne, hoteli ... Realna številka zavržene hrane je tako "samo" 11,7 kg ali 32 gramov na dan. Pa še pri tem moramo upoštevati, da je 70 % zavržene hrane mlečnih in mesnih izdelkov, ki jim je rok uporabe dejansko pretekel in bi bilo uživanje nevarno za zdravje.
Ko številke pogledamo pod drobnogledom, vidimo, da Slovenec v resnici zavrže na dan samo 9 gramov take hrane za katero bi lahko veljal zakon o podaljšanju roka uporabe.
Kaj predlagajo Skandinavci?
Glavna pobudnika iniciative o podaljšanju roka uporabe sta Nizozemska in Švedska. Njun predlog govori, da bi oznako uporabe odstranili iz izdelkov, ki po pretečenem roku ne izgubijo hranljivost. Ste se kdaj vprašali, kako riž ve, kdaj je pretekel rok trajanja? Ali pa moka, sladkor, kava?
Dejstvo je, da se vsa hrana na trgovskih policah spreminja, četudi je pakirana v vakuumski embalaži. Tako denimo za kavo velja, da je rok trajanja določen s tem v kakšnem času kava izgubi tretjino arome in okusa. Vakuumsko pakirana kava drži okus 2 leti.
Originalni predlog tako v nobeni točki ne velja za vsa živila. V Sloveniji pa. Originalen predlog zelo natančno definira pod kakšnimi pogoji se (pro)daja hrana s pretečenim rokom. V Sloveniji ne. Na Nizozemskem in Švedskem je to še vedno predlog, v Sloveniji pa realnost.
Morda bi bilo dobro, če bi kdo našim politikom povedal, da so v službi ljudi in ne trgovcev.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
Erika Volk
O AVTORJU:Erika Volk se z izzivi prehrane srečuje vsak dan, saj eden od njenih otrok potrebuje posebno prehrano. Zelo dobro se zaveda, kako pomembno je pazljivo izbirati sestavine, še bolj pomembna pa je njihova priprava.
Pretečen rok uporabe
Skandinavska pobuda
Statistika zavržene hrane
Zakon o hrani
Zavržena hrana
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.
Zdravje, lepota
Mandljevo mleko s koprivami: recept za napitek, ki vas bo presenetil
Kopriva je hranilna zvezda med zelišči – vsebuje železo, kalcij, vitamin C in beljakovine. Z mandlji in banano jo spremenite v kremast, osvežujoč napitek.
VEČ >
Dobro je vedeti
Jesti z rokami je nevzgojeno? Večji del sveta misli ravno nasprotno – in ima za to dobre razloge
VEČ >
Dobro je vedeti
Ko kava sreča burger: zakaj ta kombinacija zmede vaš krvni sladkor
VEČ >
Dobro je vedeti
7 živil iz vaše kuhinje, ki podpirajo presnovo maščob – brez diet in dragih dodatkov
VEČ >
Dobro je vedeti
Jagode: majhno rdeče sadje, ki skrbi za vaše možgane, srce in imunski sistem hkrati
VEČ >
Dobro je vedeti
Sok iz akacijevih cvetov: dišeč majski napitek s presenečenjem za tiste, ki pazijo na linijo
Akacijevi cvetovi vsebujejo flavonoide, vitamin C in eterična olja – a pozor: listje in lubje sta strupena, sok pa spodbuja apetit.
VEČ >
Dobro je vedeti
Kaj se zgodi z vašim telesom, ko prenehate jesti banane?
VEČ >
Dobro je vedeti
Ko opustiš jajca, telo to hitro opazi – in ne bo tiho
VEČ >
Dobro je vedeti
Ko telo protestira: katera živila tiho kradejo energijo in kako jim priti do živega
VEČ >
Dobro je vedeti
Vsak dan košček temne čokolade: kaj se resnično dogaja z vašim telesom?
VEČ >
Naložite mobilno aplikacijo:
Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
