Mali mineral, velike posledice: kaj se zgodi z vašim telesom, ko mu zmanjka cinka?

Veliko ljudi posega po dragih prehranskih dopolnilih, vitaminih in “super živilih”, a pogosto pozabijo na enega najpomembnejših mineralov za človeško telo – cink. Ravno pomanjkanje cinka je lahko razlog, da ste pogosto utrujeni, da se vas lotevajo viroze, da se rane celijo počasneje, da imate težave s kožo ali pa vas muči nenavadno izpadanje las. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da veliko ljudi sploh ne ve, da jim cinka primanjkuje.

Nek znanec je pred časom pripovedoval, da je skoraj vsako jesen in zimo zbolel. Neprestano ga je spremljal zamašen nos, utrujenost in občutek, da nima energije. Poskusil je skoraj vse – od dragih vitaminskih napitkov do različnih diet. Šele po pogovoru s prehranskim strokovnjakom je izvedel, da ima izrazito nizke vrednosti cinka. Ko je v prehrano vključil več živil, bogatih s cinkom, in uredil prehranske navade, je po nekaj mesecih opazil veliko razliko. Manj prehladov, boljša koža in predvsem več energije.

Cink je namreč eden ključnih mineralov v človeškem telesu. Brez njega številni procesi preprosto ne delujejo pravilno. In čeprav ga potrebujemo relativno malo, so posledice pomanjkanja lahko precej velike.

Zakaj je cink tako pomemben?

Cink je najmočnejše orožje imunskega sistema, na žalost pa ga mnogi spregledajo. Cink namreč ne samo, da krepi imunski sistem, pač pa tudi pomaga telesu, da določene vrste encimov delujejo pravilno, je ključnega pomena pri celjenju ran, skrbi za sintezo DNK in razvoj plodu med nosečnostjo.

Gre za mineral, ki sodeluje pri več kot 300 različnih procesih v telesu. Brez njega telo težje proizvaja nove celice, slabše obnavlja tkiva in počasneje reagira na okužbe.

Raziskave kažejo, da ima cink pomembno vlogo tudi pri delovanju možganov, koncentraciji in celo razpoloženju. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da lahko dolgotrajno pomanjkanje vpliva tudi na spomin in zmanjšano sposobnost učenja.

Znaki, da vam morda primanjkuje cinka

Ko v telesu primanjkuje cinka, ščitnica ne deluje pravilno, na obrazu se pojavijo akne, pri moških se pojavi neplodnost, če pa je pomanjkanje dolgotrajno, pa lahko zaradi tega nastanejo tudi resnejše zdravstvene težave.

Najpogostejši znaki pomanjkanja cinka so:

• pogosti prehladi in okužbe,
• počasno celjenje ran,
• izpadanje las,
• lomljivi nohti,
• slabši apetit,
• težave s kožo in aknami,
• utrujenost in pomanjkanje energije,
• slabši občutek za okus in vonj,
• težave s plodnostjo.

Zanimivo je, da so zdravniki med epidemijo covida pogosto opozarjali ravno na pomen cinka za odpornost. Nekatere raziskave so pokazale, da imajo ljudje z nizkimi vrednostmi cinka pogosto težji potek virusnih okužb.

Kdo ima največkrat premalo cinka?

Pomanjkanje cinka je precej pogostejše, kot si večina predstavlja. Še posebej ogroženi so:

• starejši ljudje,
• vegetarijanci in vegani,
• nosečnice,
• ljudje s kroničnimi prebavnimi težavami,
• ljudje, ki pogosto uživajo alkohol,
• osebe pod dolgotrajnim stresom.

Veliko cinka se izgubi tudi pri pretiranem uživanju sladkorja, predelane hrane in gaziranih pijač. Ravno sodoben način prehrane je eden glavnih razlogov, da ima veliko ljudi težave s pomanjkanjem mineralov.

Na temo vpliva prehrane na zdravje si lahko preberete tudi zanimiv članek na Vemkajjem.si:

Kruh in testenine v prehrani – kaj se dogaja v telesu?
Sladkor ali maščobe – kaj bolj škodi telesu?

Najboljši naravni viri cinka

Telo cinka ne zna proizvajati samo, zato ga moramo redno dobivati s prehrano.

Največ cinka vsebujejo:

• ostrige in morski sadeži,
• govedina,
• jajca,
• bučna semena,
• oreščki,
• stročnice,
• sir in mlečni izdelki,
• polnozrnata žita.

Bučna semena veljajo za pravo “cinkovo bombo”. Že majhna pest vsebuje precejšnjo količino tega pomembnega minerala.

Zanimivo je tudi, da so ostrige med živili z največjo vsebnostjo cinka na svetu. Nekatere vsebujejo celo več kot petkratnik priporočene dnevne količine.

Koliko cinka potrebujemo?

Odrasel človek običajno potrebuje med 8 in 11 mg cinka dnevno. Nosečnice in športniki pogosto nekoliko več.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da pretiravanje ni dobra ideja. Preveč cinka lahko povzroči slabost, prebavne težave in celo oslabi absorpcijo drugih mineralov, predvsem bakra.

Zato je najboljša rešitev uravnotežena prehrana in ne pretirano poseganje po visokih dozah prehranskih dopolnil.

Cink in zdravje kože

Dermatologi že dolgo opozarjajo, da ima cink pomembno vlogo pri zdravju kože. Pomaga pri obnavljanju tkiva, zmanjševanju vnetij in uravnavanju delovanja lojnic.

Ravno zato ga pogosto najdemo v kremah proti aknam in različnih pripravkih za problematično kožo.

Veliko ljudi opazi izboljšanje kože že po nekaj tednih bolj uravnotežene prehrane.

Na Vemkajjem.si si lahko preberete tudi:

Ohrovt ali špinača – katera zelenjava vsebuje več koristnih snovi?
Pravilna priprava zelenjave – velike napake, ki jih dela večina ljudi

Zakaj strokovnjaki opozarjajo na pomen cinka?

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima pomanjkanje cinka velik vpliv na zdravje milijonov ljudi po svetu. V nekaterih državah naj bi bilo s pomanjkanjem povezanih celo več sto tisoč primerov oslabljenega imunskega sistema letno.

Prehranski strokovnjaki pogosto poudarjajo, da cink ni “modni vitamin”, ampak eden osnovnih gradnikov zdravega telesa.

Zanimivo je, da številni ljudje opazijo izboljšanje počutja šele takrat, ko začnejo urejati prehrano celostno – več zelenjave, manj sladkorja, več kakovostnih beljakovin in dovolj mineralov.

Majhen mineral z ogromnim vplivom

Cink je eden tistih mineralov, o katerih se premalo govori, čeprav ima izjemno pomembno vlogo pri zdravju. Od imunskega sistema do kože, hormonov, celjenja ran in energije – njegovo delovanje je skoraj neverjetno široko.

Veliko ljudi išče zapletene rešitve za boljše počutje, včasih pa telo potrebuje samo dovolj osnovnih hranil, da lahko začne ponovno delovati tako, kot mora.

Več informacij o cinku in prehrani lahko najdete tudi na naslednjih zunanjih virih:

Healthline – Benefits of Zinc
NIH – Zinc Fact Sheet
WebMD – Health Benefits of Zinc

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.