Kaj bolj redi: sadje, kruha ali sladkor?

Sadje, kruh in sladkor spadajo med najbolj nevarna živila, ki se jih je dobro ogniti. Ker pa vsi niso enaki med sabo, je dobro malo pobliže pogledati, kaj tako nevarnega je v tem, da bomo lažje razumeli procese, ki se dogajajo v našem organizmu in, da se lažje ognemo nevarnostim.

Za sadje vemo, da vsebuje veliko fruktoze. Kruh ima veliko ogljikovih hidratov, še posebej nevaren pa je gluten. Sladkor je nevaren že sam po sebi, ker praktično ni živila, ki ne bi imelo sladkor. Sladkor povzroča veliko nepopravljivih bolezni. Kakorkoli obrnemo, nevarne so vse stvari.

Sladkor

Mnogi proizvajalci dodajajo jedem koruzni sirup (HFCS), ki vsebuje 55 % fruktoze (v določenih primerih še več, ker to daje sirupu izrazito sladek okus, analize pa so pokazale, de telo v vsakem primeru 20 % sladkorja na more predelati in višek sladkorja shrani v jetrih, to pa poleg dejstva, da to redi, povzroča še zamaščenost jeter. Daljša izpostavljenost prevelikim količinam sladkorja je lahko zelo usodna.

Še eno opozorilo: razni nadomestki (agavin sirup, javorjev sirup, kokosov sladkor ...) so sicer bolj zdravi, ne pa povsem. Če želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje zdravje, ne iščite zamenjav. To velja tudi za umetna sladila.

Še to ... Ko boste jedli manj sladkorja, bodo učinki vidni šele po 10 dneh, manj sladkorja pa se bo poznalo le, če boste jedli vsaj 22 % manj sladkorja. To pa ni enostavno doseči ...

Sadje

Sadje je zdravo. To nas učijo celo življenje in večinoma to velja. Večinoma zato, ker ima sadje veliko mineralov in vitaminov, izredno zdrave so rastlinske vlaknine, zelo nezdrav pa je sladkor iz sadja. Pa ne zato, ker bi se tak sladkor kopičil v našem telesu, pač pa zato, ker je tak sladkor hrana našim bakterijam in parazitom, ki jih je zaradi tega vedno več in več. Takim bakterijam pravimo krne bakterije, njihov učinek pa je, kot bi vsiljivca hranili v svojem telesu.

Pri sadju moramo upoštevati še, da ima nekatero sadje tudi škrob, kot je to primer pri bananah (in pri veliko sadja, ki ne dozori na drevesu), kar pomeni še več glukoze in se več sladkorja. Največji sovražniki vsakega zdravega obroka so najrazličnejše naprave za izdelavo smutijev, mikserji, sokovniki ...

že res, da je sadje zdravo, a prav enako količino zdravih snovi ima tudi zelenjava. Solata iz paprike , zelja in jabolk je veliko boljša, kot sadna solata z bananami in grozdjem. Razlika je samo v količini sladkorja!

Raziskave kažejo, da prav vsi, ki imajo povišan indeks telesne teže BMI, pojedo več sadja, kot bi ga smeli in imajo zaradi tega presnovne težave, diabetes, artritis ...

Še to ... 2 dcl naravno stisnjenega soka ima 20 gramov sladkorja, v 100 gramih peciva pa najdemo tudi po 36 gramov sladkorja (ne šteje se samo sladkor, ki ste ga dodali po receptu, pač pa tudi sladkor iz sestavin).

Moka

že res, da moka nima sladkorja, ima pa veliko škroba, ki se v našem telesu razgradi na molekule glukoze. Sodobna pšenična mora je tako sestavljana in 25 % amiloze in 75 % amilopektina.

Amiloza bi morala biti prijazna do našega presnovnega sistema, ker gre za težje razgradljive molekule vlaknin, vendar večina konča kot hrana bakterijam v črevesni flori.

Amilopektin je škrob, ki ga razgrajujejo encimi iz sline in sluznice v želodcu, to pa povzroča refluks, težave pri razgradnji drugih živil, predvsem pa hitro vstopa v krvni obtok, zato pospešuje nastajanje inzulina, to pa vrže celoten organizem iz ravnotežja ...

Prav zaradi tega je glikemični indeks belega kruha 75, polnozrnatega 81, koruznih kosmičev (kornfleksov) 81, sladkorja pa 60!

Zaključek: kaj je dobro?

Nutricisti se strinjajo, da lahko na dan pojemo 16 % sadnih kalorija (v resnici Slovenci pojemo med 4 in 5 %, kar je zelo slabo, žal pa je pri otrocih ta odstotek 36 % in več - pretiravanje ni zdravo, kot tudi pomanjkanje ne).

Na dan lahko pojemo do 20 % sladkorja, ki ga dobimo iz kruha in živil z veliko ogljikovimi hidrati.

Prav tako nutricisti svetujejo, da na dan ne pojemo več kot 5 % kalorij iz sladkarij in 5 % kalorij iz mleka in mlečnih proizvodov (vključno s kefirji in jogurti).

Preostanek (54 %) naj bo iz zelenjave.

Ni enostavno!