Rubrika:
Dobro je vedeti
Kaj se zgodi v telesu, če jeste prehitro?
Hitro prehranjevanje ni dobro. Je pa res, da včasih nimamo časa in to je veliko bolj nevarno, kot se nam zdi ...
Članek je bil ustvarjen leta 2025, letos smo že preverili nekatera dejstva, preostali del pa bomo kmalu še dopolnili in nadgradili. Trudimo se, da bi bili članki na
Vem, kaj jem ažurirani z najnovejšimi dognanji. Sodobna znanost namreč skoraj vsak dan odkrije kaj novega ...
Nutricisti pravijo, da bi vsakemu obroku morali nameniti vsaj 30 minut. Če tega nimamo, bodimo raje lačni. Najslabše pa je, če se navadimo hitro jesti, ker organizem nima časa, da bi zaužita živila dobro prebavil in izkoristil prehranske snovi.
Ključno je, da v ustih in z našo slino čim bolje prebavimo hrano, zato bi morali vsak grižljaj prežvečiti vsaj 30-krat. To pomeni, da v manj kot pol ure ne moremo pojesti dovolj hrane, kaj šele da bi dobili dovolj hranljivih snovi. Hitreje kot se prehranjujemo, večje grižljaje delamo, več balasta pojemo!
Največ težav zaradi prehitrega prehranjevanja nastane v želodcu, ker mora uporabiti več želodčne kisline, poleg tega pa tudi več procesov, ki drug drugega motijo, ovirajo in zmanjšujejo učinkovitost. To pa povzroča povečano uporabo kisline v želodcu in tudi požiralniku.
In ne pozabite ... Ni dovolj samo počasno in temeljito žvečenje, pač pa tudi želodec potrebuje čas za razgradnjo.
vkj
Prebava
Prehitro jesti
Prehranjevanje
Prehranske snovi
večiti hrano