Ali polnomasten sir res varuje pred demenco

Raziskave iz zadnjih let kažejo nekaj presenetljivega: ljudje, ki redno uživajo polnomastne sire, imajo manjše tveganje za razvoj demence. To ni ljudska pripoved brez podlage, ampak rezultat dolgotrajnega opazovanja več deset tisoč ljudi. In zanimivo, ljudska modrost, ki je sire vedno uvrščala med "hrano za moč", je bila morda bližje resnici, kot smo mislili.

Kaj sploh pomeni demenca



Beseda demenca marsikoga prestraši, ker zveni težko in dokončno. V resnici pomeni počasen upad spomina, razmišljanja in vsakodnevnih sposobnosti, ki se običajno pojavi v starosti. To ni ena sama bolezen, ampak skupek težav, med katerimi je najbolj znana Alzheimerjeva bolezen.

Pomembno je razumeti: demenca se ne pojavi čez noč. Razvija se 10, 15 ali celo 20 let, preden jo opazimo. Zato je hrana, ki jo jemo danes, pomembna za možgane čez desetletje ali dve.

Kaj so odkrili znanstveniki na Švedskem

Raziskavo, ki je dvignila veliko prahu, so izvedli znanstveniki z Univerze v Lundu. Spremljali so skoraj 28.000 ljudi več kot 25 let. To pomeni, da so udeleženci raziskave začeli sodelovati že v 90. letih, njihove prehranske navade pa so spremljali vse do nedavnega.

V tem času je 3.208 ljudi razvilo demenco, ostali pa ne. Razlika med njimi ni bila v tem, ali so jedli mleko ali jogurt, ampak v vrsti sira in smetane, ki so jo uživali.

Rezultati so bili zelo jasni:

• ljudje, ki so vsak dan pojedli vsaj 50 gramov polnomastnega, nekuhanega sira, so imeli 13 % manjše tveganje za demenco
  
  
• tisti, ki so zaužili 20 gramov ali več smetane na dan, so imeli 16 % manjše tveganje.

50 gramov sira je približno dve tanjši rezini. Ne govorimo o pretiravanju, ampak o zmernem, rednem uživanju.

Zakaj ravno polnomastni sir in ne njegove lahke različice

Tukaj se pojavi pomembna razlika, ki jo pogosto spregledamo. Polnomastni siri vsebujejo vsaj 20 % mlečne maščobe. Nizkomaščobni siri imajo maščobo odstranjeno ali močno zmanjšano. Raziskovalci niso našli nobene zaščitne povezave pri nizkomaščobnih različicah. Enako velja za mleko, maslo in jogurt. To pomeni, da ni bistvo v mlečnih izdelkih na splošno, ampak v naravni maščobi, ki ostane v siru.

Ljudska praksa je to vedela že dolgo. Sir je bil vedno "težka", a hranljiva hrana, primerna za ljudi, ki so veliko delali z glavo ali telesom. Maščoba v siru namreč ni prazna energija ...

Kaj pravi sodobna znanost o maščobah in možganih

Možgani so skoraj 60 % sestavljeni iz maščob. To ne pomeni, da lahko jemo karkoli, pomeni pa, da brez maščob možgani ne delujejo optimalno. Raziskave iz let 2020 - 2024 so pokazale, da določene naravne maščobe pomagajo pri:

• ohranjanju povezav med živčnimi celicami
  
  
• zmanjševanju vnetij v možganih
  
  
• stabilnem delovanju spomina.

Maščoba v polnomastnem siru vsebuje tudi vitamine, topne v maščobi, kot so vitamin A, D in K. Vitamin D je še posebej pomemben, saj ima po podatkih evropskih raziskav več kot 65 % starejših odraslih v zimskem času prenizke vrednosti.

Kaj pomeni "nekuhan sir" in zakaj je to pomembno

Izraz nekuhan pomeni, da sir ni bil izpostavljen zelo visokim temperaturam, kot se to zgodi pri topljenju na pici ali v sendvičih. Visoka temperatura lahko spremeni strukturo maščob in zmanjša zaščitni učinek.

Zato so raziskovalci poudarili, da rezultati morda ne veljajo enako v državah, kjer se sir večinoma uživa stopljen, pogosto skupaj z mesom.

Raziskava je pokazala še eno pomembno omejitev. Ljudje, ki nosijo gensko različico APOE e4, od uživanja polnomastnega sira niso imeli enake koristi. Beseda genska različica pomeni majhno razliko v zapisu dednega materiala, ki lahko vpliva na tveganje za nekatere bolezni. APOE e4 je znan kot dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen.

To ne pomeni, da je sir zanje škodljiv, pomeni pa, da ne nudi dodatne zaščite. Zato znanstveniki poudarjajo, da prehrana nikoli ni enaka rešitev za vse.

Zakaj ljudje po novem gledajo na sir drugače

Po letu 2020 so se prehranske navade precej spremenile. Ljudje so začeli bolj ceniti naravno, manj predelano hrano. Hkrati se je povečal strah pred demenco, saj se populacija zlasti v Evropi hitro stara. Po podatkih iz leta 2025 naj bi v Evropi z demenco živelo že več kot 10 milijonov ljudi, število pa vsako leto naraste za približno 4 %.

V tem kontekstu je novica, da nekaj tako preprostega, dostopnega in domačega, kot je sir, lahko pomaga, izjemno pomembna. Ne gre za zdravilo, ampak za majhen vsakodnevni korak, ki se sčasoma pozna.

Ljudska modrost pa k temu dodaja še zmernost. Nihče ne pravi, da morate pojesti pol hlebca sira na dan. Če zaužijete dve rezini kakovostnega, polnomastnega sira skupaj z raznoliko prehrano, je dovolj.

Raziskave kažejo, da so ljudje, ki so jedli sir kot del običajnega obroka, in ne kot prigrizek ob procesirani hrani, imeli več koristi. Sir s kosom kruha, zelenjavo ali sadjem je nekaj povsem drugega kot sir na hitro pečeni hrani.

Kaj si velja zapomniti

Ta raziskava seveda ne pomeni, da je sir čudežno živilo. Pomeni pa, da smo morda predolgo poenostavljali zgodbo o maščobah. Naravne maščobe, zaužite zmerno in v pravi obliki, niso sovražnik možganov, lahko so celo njihovi zavezniki.

Za ljudi, ki želijo narediti nekaj dobrega za svoje možgane brez dragih dodatkov, zapletenih diet in strahu pred vsako maščobo, je sir dobra novica. Preprosta in domača.