
Srbečica, ki ne mine. Utrujenost, ki je ne odpravi še tako dolgo spanje. Nenehna želja po sladkem, čeprav veste, da vam ne dela dobro. Če se v tem prepoznate, niste edini – in prav zato je zgodba o kandidi ena tistih tem, o katerih se ljudje med seboj največ pogovarjajo, a o njej redkeje govorijo na glas.
Znanka nam je nedavno zaupala, da se je s podobnimi težavami spopadala skoraj leto dni, preden je sploh posumila, da bi lahko šlo za prekomerno razrast kandide. „Hodila sem od zdravnika do zdravnika, dokler mi nekdo ni predlagal, naj poskusim spremeniti prehrano in dodam jabolčni kis. Ne vem, ali je bilo to ali kombinacija vsega, kar sem spremenila, ampak počutje se mi je res izboljšalo,“ nam je povedala. Njena izkušnja je le ena od mnogih, ki jih ljudje delijo – a kot boste videli v nadaljevanju, je pri kandidi vedno smiselno početi več stvari hkrati, ne le posegati po enem samem napitku.
Kandida je gliva sodobnega časa – čeprav se človeško telo z njo sicer sobiva vse življenje, se prav v zadnjem času pojavlja vedno več težav, povezanih z njeno prekomerno razrastjo. Kandida ima namreč rada sladko, veliko ogljikovih hidratov ter zakisano in obremenjeno okolje v telesu.
Vas mučijo kronične glivične okužbe? Vas dražita srbečica in pekoč občutek, opažate nenavaden izcedek? Imate občutek izsušene sluznice, pogoste alergije, veliko kihate, imate suha usta, lepljiv jezik, pogoste prehlade, težave z astmo, prebavne motnje ali sindrom razdražljivega črevesja? Vas napenja, mučijo vas plini, krči, driska ali zaprtje in zgaga? Čutite močno željo po kruhu in testeninah? Imate slab zadah, pogoste glavobole, se počutite kronično utrujeni, imate hladne noge in roke?
Vse to so simptomi, ki se pogosto povezujejo s prekomerno razrastjo kandide, a so hkrati tako splošni, da lahko kažejo tudi na cel niz drugih zdravstvenih stanj. Prav zato je kandido težko samodiagnosticirati – če se v opisanem prepoznate in vas simptomi vztrajno spremljajo, je najbolje, da se o tem pogovorite z zdravnikom, ki lahko stanje ustrezno oceni in po potrebi predlaga testiranje.
Kot smo že pisali v prispevku Česa se boji kandida, se glivica najbolj razbohoti na toplih in vlažnih predelih telesa, kot sta usta in črevesje, izbruh pa pogosto sprožijo padec imunske odpornosti, jemanje antibiotikov ali dolgotrajno neuravnotežena prehrana.
Glukoza in fruktoza sta dve vrsti sladkorja, s katerima se kandida najraje „hrani“. Najdemo ju predvsem v enostavnih ogljikovih hidratih, zato je smiselno, da tisti, ki želijo podpreti ravnovesje v telesu, najprej omejijo njihov vnos in raje posežejo po bolj zdravih virih maščob. O tem, kako lahko k vzpostavljanju ravnovesja v črevesju pripomorejo tudi vlaknine, smo podrobneje pisali v prispevku Indijski tropotec: skrivno orožje za zdravo črevesje, boj s kandido in hujšanje, kjer opozarjamo tudi, da neposrednih kliničnih dokazov, da bi katerokoli živilo samo po sebi odpravilo okužbo s kandido, še ni.
Med ljudmi je najbolj razširjen naslednji način uporabe: eno žlico domačega jabolčnega kisa razredčite v kozarcu mlačne vode in ga popijte pred obrokom, običajno enkrat do dvakrat na dan. Podobno rutino, le zvečer pred spanjem, opisujemo tudi v prispevku Žlica kisa pred spanjem: ali res pomaga pri sladkorju in hujšanju?, kjer pojasnjujemo, da ocetna kislina rahlo skrči želodec in upočasni prebavo, kar mnogi opisujejo kot pomoč pri lažjem nadzoru apetita.
Kar zadeva kandido, laboratorijske raziskave kažejo, da imajo kisline in encimi v jabolčnem kisu protiglivično delovanje. Študija, objavljena v reviji Scientific Reports, je pokazala, da že razredčen jabolčni kis v laboratorijskih pogojih zavira rast glive Candida albicans. Podobno je raziskava v reviji Journal of Prosthodontics potrdila protiglivično delovanje jabolčnega kisa proti sevom kandide, novejša raziskava iz revije Journal of Pharmacy and Bioallied Sciences pa je podobne učinke zabeležila tudi v kombinaciji z ekstraktom ingverja. Pomembno je poudariti, da gre pri vseh omenjenih raziskavah za laboratorijske teste (in vitro), zato teh rezultatov še ne moremo neposredno enačiti z delovanjem v človeškem telesu – za to bodo potrebne obsežnejše klinične raziskave.
Ker nekateri poročajo, da redno pitje jabolčnega kisa pripomore tudi k boljši prebavi in lažjemu nadzoru apetita, ga marsikateri nutricionist omenja kot koristno dopolnilo zdravemu načinu prehranjevanja – ne pa kot samostojno zdravilo ali nadomestilo za zdravniško obravnavo. Podobno o njegovi podporni vlogi pri prebavi pišemo tudi v prispevku Žlica na dan – 7 razlogov, zakaj bi jabolčni kis moral biti v vsaki kuhinji.
Jabolčni kis je sicer priljubljen naravni pripomoček, a to ne pomeni, da je primeren za vsakogar ali da ga lahko uživamo brez omejitev. Kot smo opozorili v prispevku Jabolčni kis je lahko škodljiv za notranje organe, lahko nerazredčen ali prekomerno uživan kis draži sluznico, poškoduje zobno sklenino in obremeni požiralnik, pri uživanju na prazen želodec pa je pri občutljivejših posameznikih lahko vzrok za krče ali slabost. Zato ga vedno dobro razredčite, ne presegajte priporočenih količin (največ nekaj žličk na dan) in ga, če imate občutljiv želodec, raje zaužijte po manjšem obroku kot na povsem tešče.
Osebe s kroničnimi prebavnimi težavami, refluksom, sladkorno boleznijo ali tiste, ki jemljejo zdravila, naj se pred uvedbo jabolčnega kisa v vsakodnevno rutino posvetujejo z zdravnikom ali nutricionistom. Enako velja, če sumite na prekomerno razrast kandide – naravni pripomočki, kot je jabolčni kis, lahko dopolnjujejo, ne pa nadomeščajo strokovne diagnostike in obravnave.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
