
Dobra novica je, da obstajajo preprosti, naravni načini, kako glivico kandide umiriti in ji preprečiti, da bi nam povzročala nadlogo.
Predstavljajte si občutek, ko se zjutraj zbudite popolnoma izčrpani, čeprav ste spali osem ur. Trebuh je napet, koža srbi, v ustih čutite čuden okus, ki ga ne morete sprati niti z umivanjem zob. Natanko tako je nekemu znancu opisovala njegova soseda, ki se je leta spopadala s ponavljajočimi se izbruhi kandide – dokler ni odkrila, da je rešitev skrita v preprosti spremembi prehrane in v nekaj domačih čajih, ki jih je imela ves čas v kuhinjski omarici.
Glivica kandida (Candida albicans) se nahaja na koži, v prebavnem in genitalnem traktu ter v ustih in grlu. Z njo živimo vse življenje in se je nikoli povsem ne znebimo – po podatkih Cleveland Clinic gre za naravno prisoten kvasovkam podoben organizem, ki je del našega mikrobioma in običajno ne povzroča nikakršnih težav. Ko pa se zaradi padca imunske odpornosti, jemanja antibiotikov ali neuravnotežene prehrane, ki v telesu spodbuja zakisanost, poruši ravnovesje med kandido in koristnimi bakterijami, lahko pride do njenega prekomernega razmnoževanja – temu pravimo kandidiaza ali infekcija.
Po podatkih Mayo Clinic naj bi nekateri ljudje prekomerno rast kandide v črevesju povezovali tudi s simptomi, kot so utrujenost, glavobol in slabša koncentracija, čeprav gre pri tem za teorijo, ki v znanosti še ni dokončno potrjena. Bolj zanesljivo pa je dokazano, da lahko prekomerna rast kandide poslabša obstoječe prebavne težave, na primer pri ulceroznem kolitisu ali Crohnovi bolezni.
Kandida se najbolj razbohoti na toplih in vlažnih predelih telesa, torej v ustih in v črevesju. Gre za zelo trdoživo glivico, in če enkrat uspete zajeziti izbruh, se po nekaterih izkušnjah uporabnikov pogosto znova ponovi – zato je dolgoročno smiselno razmisliti o trajnejši spremembi prehranjevalnih vzorcev, ne le o kratkotrajnem "čiščenju".
K sreči obstajajo preprosti načini, s katerimi lahko pomagate nadzorovati kandido, da ne pride do izbruha. Te metode same po sebi ne bodo odpravile težave v celoti (za to je po nekaterih mnenjih strokovnjakov potrebna bolj temeljita sprememba celotne prehrane), bodo pa pripomogle, da se glivica ne razrašča naprej.
Kandida naj bi po nekaterih virih slabše prenašala probiotične jogurte, kislo mleko, sirotko, najrazličnejša semena, hladno stiskano olje (zlasti olivno), kurkumo, sodo bikarbono in žitarice brez glutena. Po drugi strani pa naj bi ji bolj "ustrezala" kvašena živila, bel kruh in izdelki iz bele moke, kava, suho sadje, siri, najrazličnejše omake (gorčica, kečap, majoneza), mleko, mesni izdelki in predvsem sladkor. Sladkor velja za enega največjih zakisevalcev telesa, zato je njegovo omejevanje pogosto prva priporočena sprememba.
Če vas zanima širša povezava med prehrano in zdravjem črevesja, si lahko preberete tudi naš članek Zakaj je fermentirana hrana tako koristna za telo (in zakaj jo priporočajo tudi zdravniki), kjer pojasnjujemo, kako fermentirana živila pomagajo vzdrževati zdravo črevesno floro – kar je pri obvladovanju kandide ključnega pomena.
Žajbelj vsebuje učinkovine, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pomagale zmanjšati razrast kandide. Pijte ga pred vsakim obrokom, še posebej koristno pa naj bo splakovanje ustne votline in grgranje – saj nič ne pomaga umirjena kandida v črevesju, če je vir okužbe ostal v ustih.
Bršljanovi listi naj bi delovali antibakterijsko, zato lahko že z majhno količino tega čaja pripomorete k zmanjšanju razširjenosti kandide. Ker naj bi bršljan po nekaterih virih lajšal tudi simptome nekaterih kroničnih obolenj, ga je smiselno vključiti v vsakdanjo rutino, tudi če trenutno nimate vidnih težav.
Koprivin čaj velja za naraven diuretik, pomaga vzdrževati raven bakra v telesu in deluje čistilno. Ker po nekaterih navedbah pripomore tudi k zmanjševanju zakisanosti, ga marsikdo prišteva med naravne "sovražnike" kandide. Pomembno je vedeti, da kandide ne moremo povsem odpraviti zgolj s koprivinim čajem – gre bolj za podporno sredstvo.
Ko voda zavre, dodajte nekaj žlic cikorije in pustite vreti še 10 do 15 minut. Pijte ga počasi, po požirkih. Cikorija ne vsebuje kofeina, ki sicer prispeva k zakisanosti telesa, hkrati pa naj bi delovala kot naraven probiotik in je bogat vir vitaminov A in K. Po nekaterih navedbah naj bi pripomogla tudi k čiščenju krvi, lažji prebavi in uravnavanju ravni krvnega sladkorja.
Če zgornje čaje združite v eno mešanico, dobite po izkušnjah marsikaterega uporabnika učinkovito sredstvo v boju proti tej vztrajni glivici. Priporočljivo je, da k žajblju, bršljanu, koprivam in cikoriji dodate še orehove liste in malo pelina. Mešanico pripravite kot običajen čaj, na koncu pa posodo pokrijte in pustite stati vsaj eno uro, da se učinkovine bolje sprostijo.
Vse čaje je priporočljivo piti nesladkane, in raje večkrat čez dan v majhnih požirkih kot v enem velikem odmerku.
Poleg čajev se pri obvladovanju kandide pogosto omenja tudi jabolčni kis, ki naj bi imel po nekaterih navedbah antibakterijske in protiglivične lastnosti. Več o tem, kako ga vključiti v vsakdanjo prehrano, si lahko preberete v članku Kaj se zgodi s telesom, če pred spanjem zaužijete jabolčni kis.
Velja omeniti tudi česen, ki je v ljudski medicini znan kot eno najbolj cenjenih naravnih sredstev – o njegovi uporabi in učinkih pišemo v članku Kako jesti česen, da tega ne bo nihče vedel.
Ker je zdravje črevesja tesno povezano s splošnim počutjem in z imunskim sistemom, je smiselno tudi razmišljanje o spremembi prehranjevalnih vzorcev za daljši čas – nekaj idej za to najdete v članku Proč z maščobami okrog trebuha, kjer se osredotočamo na pomen pravega zajtrka pri uravnavanju telesne teže in počutja.
Domači čaji in prehranske spremembe lahko pripomorejo k lažjemu obvladovanju kandide, vendar niso nadomestilo za zdravniško diagnozo in zdravljenje. Po podatkih Cleveland Clinic je kandidiaza sicer običajno blaga okužba, ki jo je mogoče učinkovito zdraviti s protiglivičnimi zdravili v razponu od nekaj dni do dveh tednov, vendar pa ponavljajoči se ali hudi simptomi (vročina, mrzlica, bolečine, ki se širijo) vedno zahtevajo zdravniški pregled.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
