Pojejte česen kot tableto: trik, ki ubije zadah in ohrani vso moč alicina

Česen velja za eno najbolj cenjenih rastlin v ljudski medicini po vsem svetu, sodobne raziskave pa kažejo, da njegove žveplove spojine, predvsem alicin, podpirajo imunski sistem, prekrvavitev in splošno počutje. Pravilen način uživanja lahko pri tem pomaga, hkrati pa omili tudi znano neprijetnost – česnov zadah.

Če bi po vseh kontinentih iskali eno samo rastlino, ki bi jo ljudje povsod prepoznali kot "naravno zdravilo za vse", bi marsikje slišali isti odgovor: česen.

Zdravilne lastnosti česna so znane že tisočletja, v ljudski medicini pa ga od nekdaj uporabljajo pri najrazličnejših zdravstvenih nevšečnostih. Malo je rastlin, ki bi imele tako širok spekter uporabe. A česen spremlja tudi nadloga, zaradi katere se mu mnogi raje izognejo – to je značilen, vztrajen zadah.

Poznam gospoda v zgodnjih šestdesetih, ki je imel leta težave z visokim krvnim pritiskom in pogostimi prehladi. Zdravnik mu je sicer predpisal zdravila, on pa je ob tem – skoraj iz radovednosti – začel vsako jutro pogoltniti strok domačega česna po metodi, ki si jo bomo ogledali spodaj. Po nekaj mesecih je opazil, da se počuti bolje in da redkeje posega po robčkih. Tega seveda ne gre razlagati kot čudež, a mu je vsekakor pomagalo vzpostaviti boljšo jutranjo rutino.

Poskusite ta preizkušen nasvet. Zelo pomembno je, da uporabite domač česen, ne pa uvoženega, saj je domači praviloma manjši, lažje ga je pogoltniti, poleg tega je po nekaterih ugotovitvah tudi manj izpostavljen ostankom težkih kovin.

Česnu najprej odstranite vrhnjo lupino, vendar ga ne olupite v celoti. Stroke za približno 10 minut potopite v mlačno vodo, šele nato jih do konca olupite – priporočljivo je, da to storite s prsti, saj boste tako ohranili sredico nepoškodovano. Pomembna podrobnost, ki jo poudarjajo tudi pri prispevku Kaj se zgodi, če damo česen v hladilnik, preden ga narežemo, je, da se zdravilna učinkovina alicin v celem stroku ne sprosti, dokler ga ne poškodujemo – zato česna pred zaužitjem ne smemo rezati z nožem.

Tako pripravljene stroke nato pogoltnite z vodo, podobno kot bi vzeli tableto – preostalo se zgodi v želodcu. Po nekaterih ugotovitvah telo za razgradnjo česna in absorpcijo hranljivih sestavin potrebuje približno 45 minut, zato je priporočljivo, da v tem času ne jeste, temveč pijete le vodo.

Naj omenimo še to, da je česen smiselno uživati tudi preventivno, ne le ob že prisotnih težavah.

Že 1 do 2 manjša stroka na dan, uživana redno, lahko po nekaterih ugotovitvah pripomoreta k boljšemu počutju. Znanstvene raziskave kažejo, da glavna aktivna spojina česna, alicin, deluje protimikrobno in protivnetno ter po nekaterih študijah blago pripomore k uravnavanju krvnega pritiska, predvsem pri osebah z že rahlo povišanimi vrednostmi. Druge raziskave nakazujejo, da lahko organosulfurne spojine iz česna podprejo zdravje srca in ožilja ter normalno delovanje imunskega sistema – pri čemer gre vedno za podporo, ne za nadomestilo zdravljenja.

Po nekaterih navedbah naj bi česen pripomogel tudi pri razstrupljanju organizma, čiščenju jeter in prebavnega trakta ter blaženju stresa in razdražljivosti, čeprav so dokazi za nekatere od teh učinkov še omejeni in temeljijo predvsem na tradicionalni uporabi. Znanstveniki raziskujejo tudi morebitno vlogo alicina pri podpori telesa med soočanjem z oksidativnim stresom, vendar pri tej tematiki vedno velja posvet z zdravnikom, saj česen v nobenem primeru ne nadomešča medicinskega zdravljenja.

Če vas zanima še en izviren način uživanja česna, si oglejte prispevek Pražen česen, ki vas bo šokiral!, kjer je opisana alternativa za tiste, ki težje prenašajo surov česen. Zanimiva je tudi navada, opisana v prispevku Zakaj bi morali spati s strokom česna pod blazino?, ki govori o tradicionalni uporabi česna v spalnici.

Za tiste, ki si želijo še bolj blagega okusa brez značilnega zadaha, je vredno omeniti tudi fenomen črnega česna – fermentirano različico, ki je po nekaterih ugotovitvah bogatejša z antioksidanti.

Za konec še nekaj zanimivih statističnih podatkov o pridelavi česna po svetu. Po podatkih mednarodnih kmetijskih statistik je svetovna pridelava česna v zadnjih letih presegla 29 milijonov ton letno, pri čemer Kitajska prispeva približno tri četrtine vsega pridelka. Druga največja pridelovalka je Indija, ki pa pridela bistveno manj – po nekaterih ocenah okoli desetkrat manj kot Kitajska. Zanimivo je, da kljub ogromni pridelavi Kitajska velja tudi za največjo porabnico česna v kuhinji in tradicionalni medicini, ne le za izvoznico.

Že veste zakaj se splača poseči po česnu – zdaj veste tudi, kako ga jesti tako, da boste izkoristili njegove dobrobiti brez neprijetnih posledic.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.