Začimba s police za pico, ki jo mediteranske babice že stoletja kuhajo v skodelico – in znanost jim daje prav

Skodelica te dišeče mediteranske začimbe lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore k lažjemu dihanju, mirnejšemu želodcu in blagi sprostitvi ob napetostnih glavobolih – seveda ob zdravi prehrani in zdravniškem nadzoru, kadar težave vztrajajo.

Vonj po origanu večino od nas takoj popelje k paradižnikovi omaki, pici ali grški solati. Redkokdo pa pomisli, da je iz te skromne začimbe mogoče pripraviti tudi čaj, ki ga babice na jugu Evrope že generacije postrežejo, kadar koga "stisne" v grlu ali glavi. In prav o tem nenavadnem, a presenetljivo priljubljenem napoju govorimo danes.

Znanka, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu in je torej skoraj vsako jesen v družbi kakšnega nahoda, nam je nekoč povedala, da je origanov čaj odkrila po naključju, ko ji je sodelavka prinesla skodelico, ker "doma vedno tako naredijo". Najprej je bila skeptična, saj ni pričakovala, da bo nekaj tako preprostega prijetno na okus. Pa jo je topla, rahlo pikantna aroma presenetila, predvsem pa je opazila, da jo je po nekaj dneh rednega popoldanskega čaja manj žgečkalo v grlu. Seveda gre za njeno osebno izkušnjo in ne za zdravniško potrjen rezultat, vendar je ravno taka zgodba tista, ki nas je spodbudila, da origanov čaj podrobneje pogledamo skozi prizmo znanosti.

Zakaj je origano tako poseben

Origano je dišeča začimba, ki najbolje opiše mediteransko kuhinjo. Čeprav se najbolje ujame s paradižnikom, vam tokrat ponujamo v oceno čaj, ki vas bo navdušil s svojimi mediteranskimi učinki.

Origano je izredno bogat z antioksidanti, vlakninami (pomagajo pri prebavi) in vsebuje tudi nekaj omega-3 maščobnih kislin. Po podatkih ameriške podatkovne zbirke USDA FoodData Central sušen origano vsebuje precej vitaminov A, C, E in K, poleg tega pa še cink, mangan, železo, magnezij, kalcij, kalij in baker. Že majhna količina te začimbe torej v jed prispeva nadpovprečno gosto hranilno vrednost, kar je po nekaterih ugotovitvah eden od razlogov, da origana v kuhinji ne bi smelo zmanjkati.

Posebno pozornost znanstvenikov pa origano žanje zaradi dveh spojin – karvakrola in timola. Pregledna študija, objavljena v reviji Frontiers in Pharmacology, navaja, da imata ti dve fenolni spojini izrazite antioksidativne, protimikrobne in protivnetne lastnosti. Podobno so v reviji Molecules ugotovili, da izvleček origana ščiti celice pred oksidativnim stresom, kar je eden od mehanizmov, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogel k splošni odpornosti organizma. Tudi naš sestrski članek Zakaj bi pogosteje morali uporabljati origano? podrobneje razloži, zakaj eterično olje origana velja za eno najbolj raziskanih naravnih protimikrobnih sredstev med začimbami.

Origanov čaj – preprosta priprava

Origanov čaj lahko pripravite iz svežih ali posušenih listov. Skodelico vode najprej zavrite, ko zavre, pa jo odstavite z ognja. Dodajte približno 1 žličko origana in pustite stati 5 minut. Če se v tem času čaj dovolj ohladi, mu lahko dodate žličko medu (sladkorja raje ne uporabite), po potrebi pa lahko dodate še eno žličko origana – tako boste dobili močnejši in bolj izrazit okus.

Mnogi origanov čaj pijejo zjutraj pred zajtrkom, kot del jutranje rutine, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogla h krepitvi imunskega sistema in splošnemu počutju. Če iščete podobne jutranje navade, si oglejte tudi naš prispevek Napitek, o katerem kroži veliko različnih zgodb, kjer raziskujemo, kaj o priljubljenem jutranjem napitku dejansko pravi znanost.

Kdaj lahko origanov čaj pomaga

Kašelj in vneto grlo. Topla tekočina sama po sebi vlaži dihalne poti in lajša draženje v grlu, origanov čaj pa k temu doda še blago protimikrobno delovanje karvakrola, opisano v reviji LWT – Food Science and Technology. Če vas grlo bolj resno pesti, si lahko pomagate tudi z domačo raztopino za grgranje, ki jo opisujemo v članku Raztopina za grgranje proti vnetemu grlu. Kratkotrajno boleče grlo sicer večinoma izzveni samo, a če se vam dogaja pogosto, je vredno prebrati tudi, zakaj vnetega grla zjutraj ne smete kar ignorirati.

Glavobol. Topel napitek deluje sproščujoče, poleg tega pa minerali iz origana, predvsem magnezij in kalij, sodijo med snovi, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje živčevja. Če vas glavoboli pestijo pogosteje, vam bo v pomoč tudi naš pregled Hrana, ki pomirja glavobole, kjer poleg čaja predstavimo še druga živila, ki lahko pripomorejo k lajšanju nelagodja.

Bolečine v hrbtenici in mišicah. Origanov čaj nekateri uvrščajo med blage naravne pripomočke pri lajšanju mišično-skeletnega nelagodja, kar pripisujejo protivnetnim lastnostim karvakrola, ki jih opisuje tudi pregledna študija v reviji Current Pharmaceutical Biotechnology. Pri trdovratnih ali hujših bolečinah v hrbtenici je seveda vedno najbolje poiskati nasvet zdravnika ali fizioterapevta.

Prebava in splošna odpornost. Vlaknine in antioksidanti v origanu lahko po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k lažji prebavi in zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Če vas zanima še več naravnih začimb za boljšo prebavo, si oglejte članek Kako koprc pomaga pri prebavnih težavah?, ki origanu po učinkih ni tako daleč.

Na kaj je dobro biti pozoren

Origanov čaj je za zdravo odraslo osebo v običajnih količinah varen napitek, vendar pa ni nadomestilo za zdravniško zdravljenje. Nosečnice, doječe matere in osebe, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi (zaradi vsebnosti vitamina K) ali zdravila za uravnavanje sladkorja, naj se pred pogostejšim uživanjem posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Če imate visoko vročino, gnojne obloge na mandljih, bolečino, ki traja več dni, ali hud glavobol, ki se ne umiri, poiščite zdravniško pomoč – origanov čaj je lahko le prijetna in pomirjujoča dopolnitev, nikoli pa nadomestilo za pravo diagnozo in zdravljenje.

Vsebina tega članka je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika ali farmacevta. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri in znanstvene objave, navedene v besedilu.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.