
Ste že kdaj v izpraznjeno plastenko nalili vodo, čaj ali kako drugo pijačo? Skoraj vsak je to storil – v službi, na izletu, na treningu. Vprašanje, ki si ga premalokrat zastavimo, pa je: je pitje iz ponovno uporabljenih plastenk sploh tako nedolžno, kot se zdi na prvi pogled?
Dobra znanka, ki teče maratone in s sabo skoraj vedno nosi isto plastenko za vodo, mi je nekoč povedala, da je teden dni pred pomembnim tekom nepričakovano zbolela – huda slabost, driska, za dva dni jo je popolnoma položilo. Zdravnica ji je takrat omenila, da je vzrok težko dokazati, lahko pa gre za katerokoli od številnih okužb prebavil, ki jih povzročajo virusi in bakterije na predmetih, ki jih pogosto damo v usta – tudi na pipi lastne plastenke, ki je takrat ni oprala že skoraj dva tedna. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz vzročne povezave, je pa dober razlog, da si pobližje pogledamo, kaj o tem pravi znanost.
S tem vprašanjem se je med prvimi resneje ukvarjala kanadska raziskava, objavljena v reviji Canadian Journal of Public Health. Raziskovalci so analizirali vzorce vode iz osebnih plastenk osnovnošolcev v Calgaryju in ugotovili, da je skupno število bakterij preseglo priporočene mejne vrednosti kanadskih smernic za pitno vodo v skoraj dveh tretjinah vzorcev, fekalne bakterije pa so odkrili v dobrih 8 odstotkih plastenk. Avtorji so zapisali, da uporaba osebnih plastenk v razredih brez rednega čiščenja ni priporočljiva.
Podobno, a širše zastavljeno testiranje je za lokalno televizijsko postajo v Teksasu izvedel dr. Richard Wallace z Zdravstvenega centra Univerze Teksas (UT Health Center). Prostovoljci so teden dni uporabljali svoje plastenke brez pranja, nato pa jih je Wallace analiziral v laboratoriju. Rezultat: v vzorcih je zraslo veliko bakterij, ki lahko povzročijo slabost, bruhanje in drisko – torej simptome, podobne zastrupitvi s hrano. Wallace je posebej opozoril, da so najbolj tvegane plastenke s pokrovčkom na "izvlek", saj se ustnik pogosteje dotika prstov, na katerih so lahko sledi blata, če si po stranišču nismo temeljito umili rok (celotno poročilo si lahko preberete tukaj).
Novejša raziskava, objavljena v reviji Food Protection Trends, je šla še korak dlje in potrdila, da se raven bakterij v plastenkah statistično pomembno poveča, če vanje nalivamo kaj drugega kot čisto vodo – kavo, čaj, sokove ali športne napitke. Sladkor in beljakovine v teh pijačah namreč mikroorganizmom služijo kot hrana, zato se hitreje razmnožujejo.
Med mikroorganizmi, ki jih raziskovalci najpogosteje povezujejo s slabo umitimi plastenkami, so tudi norovirusi – skupina virusov, ki se širijo po fekalno-oralni poti, torej takrat, ko pridejo sledovi blata (na primer z neumitih rok) v stik z usti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije so norovirusi po vsem svetu vzrok za okoli 685 milijonov primerov driske letno in so povezani z več kot 200.000 smrtnimi primeri na leto, pri čemer se skoraj vse te smrti zgodijo v državah v razvoju, kjer sta higiena in dostop do čiste vode slabša (vir: pregledna študija o globalnem bremenu norovirusov). Pomembno je poudariti, da ta številka opisuje breme norovirusov nasploh – prek hrane, vode, površin in stika med ljudmi – ne pomeni pa, da je vzrok vsakega smrtnega primera prav plastenka.
Okužba se običajno začne s slabostjo, bruhanjem, drisko in bolečinami v trebuhu, pogosto se pridruži tudi zmerna vročina. Pri sicer zdravih odraslih večinoma mine sama od sebe v nekaj dneh, lahko pa traja tudi teden dni ali več, še posebej pri majhnih otrocih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, kjer je tveganje za zaplete, kot je dehidracija, precej višje. Podobno smo pisali tudi v članku o tem, kdaj je lahko problematična navadna zelena solata – načelo je isto: oslabljen imunski sistem pomeni, da telo tudi manjšo okužbo težje obvladuje.
Noroviruse razmeroma dobro uničita toplota in razkužila na osnovi klora, precej manj učinkovita pa so čistila na bazi alkohola in navadni detergenti, kar pojasnjuje, zakaj samo hitro splakovanje plastenke z mrzlo vodo ne zadošča (vir: pregled virologije in preventive pred norovirusi).
Raziskave so si precej enotne: plastenke ni mogoče oprati tako, da bi zanesljivo odstranili vse potencialno nevarne mikroorganizme, še posebej ne, če jo samo splaknemo s tekočo vodo. Napačen pristop je tudi pranje z vročo vodo, saj lahko visoka temperatura pospeši sproščanje nekaterih snovi iz plastike v vodo – o tem, katere snovi gre in zakaj jih znanost še vedno raziskuje, smo podrobneje pisali v članku Voda iz plastenke: osvežitev ali tiha kemijska grožnja?
Pomemben je tudi čas. Mikroorganizmi se namreč začnejo razmnoževati že od trenutka, ko plastenko prvič odpremo, njihovo število pa z dnevi praviloma narašča. Glede na omenjene raziskave je smiselno, da plastenke, ki jih dlje časa nismo temeljito oprali z detergentom (idealno v pomivalnem stroju ali s krtačko in vročo milnico), po približno tednu dni raje zamenjamo ali temeljito razkužimo, kot da tvegamo.
Ponovno dolivanje vode v isto plastenko samo po sebi ni nujno nevarno, če plastenko redno in temeljito čistimo ter je ne uporabljamo predolgo brez pranja. Raziskave pa dosledno kažejo, da neumite plastenke – še posebej tiste, ki jih otroci nosijo s sabo v šolo ali na izlete, in tiste, v katere nalivamo kaj drugega kot vodo – lahko postanejo gojišče za bakterije in viruse, med njimi tudi noroviruse. Preprosta navada rednega pranja plastenke z vročo milnico je zato ena tistih malenkosti, ki lahko občutno zmanjšajo tveganje za neprijetno prebavno okužbo.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
