
Leta 1996 so ameriški znanstveniki soji dodali gen iz brazilskega oreščka, da bi izboljšali njeno hranilno vrednost. Šele kasnejše testiranje krvi ljudi, alergičnih na brazilske oreščke, je pokazalo, da bi taka soja pri njih lahko sprožila hudo alergijsko reakcijo. Podjetje je izdelek takoj umaknilo, še preden je prišel na trg, nihče ni bil poškodovan, raziskava pa je od takrat eden ključnih primerov, zakaj je varnostno testiranje gensko spremenjenih rastlin tako strogo (New England Journal of Medicine, 1996). Zgodba lepo pokaže dvoje: gensko spremenjena hrana lahko dejansko prenese lastnosti alergenov iz ene rastline v drugo, hkrati pa tudi to, da regulativni sistemi tovrstna tveganja praviloma odkrijejo, še preden pridelek pristane na naši mizi.
Znanstveniki do danes niso dokazali, da bi gensko spremenjena hrana kot taka škodovala zdravju bolj kot običajna. Je pa dokazano nekaj drugega: gensko spremenjena hrana lahko pri občutljivih posameznikih povzroči alergijske reakcije, če vsebuje gene alergene rastline. Če ste na primer alergični na kikiriki, v nekem živilu pa je uporabljen gen kikirikija, ste lahko v težavah tudi, če jeste na videz povsem drugačno gensko spremenjeno rastlino.
Raziskovalci z dodajanjem genov drugih vrst (rastlin, živali, mikroorganizmov) iščejo sorte, ki so odpornejše na bolezni in škodljivce ter dajejo večji donos. Po najnovejših podatkih mednarodne agencije AgBioInvestor je danes gensko spremenjenih približno 74 % svetovne soje, skoraj 77 % bombaža, 36 % koruze in 25 % oljne repice (AgBioInvestor, Global GM Crop Area Review 2026). Deleži se iz leta v leto še vedno rahlo povečujejo.
Če vas zanima, kako gensko spremenjene rastline vplivajo na konkretne živilske izdelke, si lahko preberete tudi članek Zakaj bi morali kečap, majonezo in kislo smetano črtati iz jedilnikov?, kjer je govora prav o sojinem olju.
Da se ne bi znašli v neprijetni situaciji, si zapomnite tri nasvete.
Če mislite, da so tveganja gensko spremenjene hrane vezana samo na zelenjavo, se motite. Pri mesu je pomembno tudi, s čim so se hranile živali, saj velik del gensko spremenjene koruze in soje konča prav v živalski krmi. Gensko spremenjene sestavine najdemo tudi v mleku in mlečnih izdelkih, gotovih jedeh, hitri prehrani, omakah, pijačah, sirupih, moki in v nekaterih prehranskih dodatkih.
Sadje in zelenjava, pridelana iz gensko spremenjenih semen, je pogosto zelo enotnega videza – plodovi so si med seboj bolj podobni po velikosti, barvi in obliki, njihov rok uporabe pa je pogosto daljši kot pri organsko pridelanih izdelkih. To še ne dokazuje ničesar zanesljivo, je pa lahko dodaten opozorilni znak.
Bolj zanesljivo pomagalo so nalepke s petmestno kodo (t. i. PLU koda), ki jih najdete na posameznem sadju, na primer bananah ali jabolkih: če se koda začne s številko 8, gre za gensko spremenjen pridelek. Podrobneje smo to razložili v članku Bodimo pozorni: kaj pomenijo številke na bananah? – a pozor, kot omenjajo tudi tam, marsikatero gensko spremenjeno živilo take oznake sploh nima, saj zakonodaja tega ne zahteva povsod.
Izdelki z napisom "brez GSO" (pridelano brez gensko spremenjenih organizmov) v Evropski uniji lahko vseeno vsebujejo sledi gensko spremenjenih organizmov, če je ta delež naključen, tehnično neizogiben in ne presega 0,9 %. Nad tem pragom mora biti izdelek jasno označen kot gensko spremenjen (Evropska komisija, pravila o sledljivosti in označevanju GSO). To pomeni, da oznaka "brez GSO" ni sinonim za ničelno vsebnost, ampak za vsebnost pod zakonsko mejo.
Bolj zanesljivo je iskati oznako "100 % ekološko" (organsko), saj ekološka pridelava gensko spremenjenih organizmov ne dovoljuje. Če vas zanima, kako gensko spremenjeni krompir in podobne "izboljšane" sorte sploh nastanejo in zakaj jih pridelovalci tako radi tržijo, si lahko preberete tudi Zakaj vsi hočejo gensko spremenjen krompir?
Popolnoma se gensko spremenjeni hrani danes težko izognete, saj je prisotna v ogromnem deležu predelane hrane in živalske krme po vsem svetu. Lahko pa z branjem deklaracij, poznavanjem oznak PLU in izbiro ekoloških izdelkov bistveno zmanjšate svojo izpostavljenost – še posebej, če veste, da ste alergični na določeno vrsto hrane, katere geni bi se lahko znašli v povsem drugem izdelku.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
