
Predstavljajte si žlico, ki v grlu za trenutek zapeče, nato pa po telesu razlije nepričakovano toplino in svežino. Prav to se zgodi, ko združite tri sestavine, ki jih ima v shrambi skoraj vsako slovensko gospodinjstvo: oster hren, kisla limona in sladek med. Preprosto, domače in presenetljivo učinkovito - vsaj če verjamete generacijam babic, ki so ta recept prenašale iz roda v rod.
Znanka iz soseščine mi je nekoč povedala, da se je te mešanice prvič lotila zgolj iz radovednosti, ali bo prenesla ostrino svežega hrena. "Prvi požirek me je presenetil," je priznala, "ni bil tako oster, kot sem pričakovala, ker limona in med okus lepo omilita." Od takrat si napitek pripravi vsako jesen, ko se dnevi ohladijo - podobno kot marsikdo, ki je odrasel ob receptih starih staršev, v časih, ko so si gospodinjstva sama pripravljala zaloge za zimo.
Kombinacija teh treh sestavin telesu prinese lepo paleto hranil: vitamin C, vitamine B1, B6 in B2, pa tudi kalij, železo, kalcij, magnezij in fosfor. Po nekaterih ugotovitvah lahko taka mešanica pripomore k razstrupljanju telesa, podpira presnovo in zmanjšuje občutek utrujenosti, nekateri viri pa omenjajo tudi vlogo pri povečanju števila koristnih bakterij v črevesju. Nekateri ljudje mešanico uživajo tudi zato, ker naj bi po ljudskem izročilu podpirala zdravje ožilja in prekrvavitev - za zanesljive znanstvene zaključke o teh učinkih pri ljudeh pa so potrebne dodatne klinične raziskave.
Hren (Armoracia rusticana) marsikdo pozna le kot ostro prilogo ob šunki, a gre za rastlino z dolgo tradicijo uporabe v ljudski medicini. Vsebuje razmeroma veliko vitamina C - po nekaterih virih celo več kot limona - poleg tega pa še vitamine skupine B, kalij, kalcij in magnezij. Značilne zanj so spojine, imenovane glukozinolati, ki se ob ribanju ali rezanju korenine spremenijo v pekoča gorčična olja. Znanstvena literatura te spojine povezuje z antibakterijskim delovanjem - pregledna študija, objavljena v reviji Fitoterapia (PubMed), potrjuje dolgo uveljavljeno uporabo hrena pri okužbah dihal in sečil. Nemška prospektivna kohortna študija iz revije Arzneimittelforschung, v katero je bilo vključenih več kot 1.600 bolnikov, je učinkovitost zeliščnega pripravka iz hrena in kapucinke primerjala s standardno antibiotično terapijo pri sinusitisu, bronhitisu in okužbah sečil (Goos idr., Arzneimittelforschung, PubMed) in pokazala primerljivo učinkovitost ob manj neželenih učinkih. To seveda ne pomeni, da lahko hren nadomesti zdravljenje, kadar ga bolezen resnično zahteva.
Če vas hren zanima podrobneje, si lahko preberete tudi prispevka Zakaj je hren skrito superživilo, na katero vaša prebava že dolgo čaka? in Hren rešuje dihala, kjer med drugim piše, da hren vsebuje kar 79 mg vitamina C na 100 gramov - torej več kot pomaranča. Za tiste, ki bi hren radi vključili v vsakodnevno prehrano na več načinov, je zanimivo branje tudi 7 razlogov, zakaj pogosteje jesti hren.
Limona je eden tistih sadežev, ki ga v slovenskih kuhinjah pogosto najdemo poleg čaja, solate ali ribje jedi. Njena glavna prepoznavna lastnost je vsebnost vitamina C, pomembnega antioksidanta, ki po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) ščiti celice pred oksidativnim stresom, pripomore k normalnemu delovanju imunskega sistema in sodeluje pri tvorbi kolagena. Poleg vitamina C limona vsebuje tudi flavonoide - rastlinske spojine, za katere nekatere predhodne, predvsem živalske in celične študije nakazujejo protivnetno delovanje, čeprav so za potrditev teh učinkov pri ljudeh potrebne dodatne raziskave.
Če vas zanima, zakaj bi limono morali pogosteje vključevati v prehrano, si oglejte članek 6 razlogov, zakaj bi morali pogosteje uporabljati limono v svoji prehrani. Zanimiva je tudi kombinacija limone z drugimi sestavinami, na primer v prispevkih Pikantna limonada: zakaj jo pijejo športniki, dietetiki in tisti, ki so nekoč slišali za Beyonce ali Cimet in limona: kaj se zgodi, ko ju zmešate?.
Med so stari Egipčani polagali že v grobnice faraonov, danes pa ga cenimo predvsem kot naravno sladilo, bogato z antioksidanti, encimi in majhnimi količinami vitaminov skupine B. Obsežen pregled znanstvene literature, objavljen v reviji Saudi Journal of Biological Sciences (PMC), povzema, da ima med zaradi visoke vsebnosti sladkorja, nizkega pH, vodikovega peroksida in polifenolnih spojin dokumentirane protibakterijske in antioksidativne lastnosti. Kljub temu velja opozoriti, da je med tudi vir sladkorja, zato ga je priporočljivo uživati zmerno, zlasti če pazite na skupni dnevni vnos sladkorjev.
Več o medu v kombinaciji z drugimi naravnimi sestavinami si lahko preberete v prispevkih Orehi in med kot super zdravilo in Kako narediti svoje bonbone proti kašlju.
Dobra prekrvavitev je pomembna za porazdelitev kisika po telesu in splošno počutje. Nekateri ljudje se odločijo za tovrstne domače napitke prav zato, ker naj bi po ljudskem izročilu podpirali elastičnost in pretočnost ožilja - podrobneje o tem, kaj lahko naredite za boljšo prekrvavitev, piše prispevek Boljša prekrvavitev pomeni boljše zdravje. Pri resnejših težavah z ožiljem ali krvnim tlakom se je vedno smiselno posvetovati z zdravnikom - domači napitki lahko dopolnjujejo zdrav življenjski slog, ne morejo pa nadomestiti strokovne obravnave.
Limone za 10 minut namočite v kis, da iz limonine lupine odstranite morebitne ostanke sredstev za zaščito rastlin. Priporočljivo je uporabiti svež hren - narežite ga na drobne kocke in ga zmiksajte v mešalniku. Dodajte limone z lupino vred (odstranite koščice) in med. Vse skupaj še enkrat dobro premešajte, po potrebi pa lahko dodate tudi malo vode, da dobite primerno gosto zmes.
Napitek pijte po požirkih pred obroki. Ker je hren precej oster, ga sprva poskusite v manjših količinah in spremljajte, kako se telo odzove - še posebej, če imate občutljiv želodec ali težave z refluksom.
Nosečnice, doječe matere, otroci, ljudje s težavami z ledvicami, ščitnico ali prebavili ter tisti, ki jemljejo zdravila, naj se pred rednim uživanjem hrena posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom, saj lahko ostre sestavine, kot je hren, dražijo sluznico prebavil ali vplivajo na delovanje nekaterih zdravil.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
