
Krvni obtok je ključnega pomena za to, da kisik in hranilne snovi pridejo do vsake celice v telesu. Dobra prekrvavitev je eden od temeljev dobrega počutja, še posebej zdaj, ko se ožilje sooča s vročino in mora dokazati svojo elastičnost in pretočnost. Pri resnejših težavah z ožiljem ali krvnim obtokom se vedno najprej posvetujte z zdravnikom, preventivno pa lahko marsikaj naredite tudi sami – z gibanjem, zadostnim pitjem tekočine in s premišljeno izbiro živil.
Eden takih korakov je lahko tudi jutranji napitek iz grenivke, jagodičevja in ingverja, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Gre za kombinacijo, ki je po nekaterih ugotovitvah povezana z boljšim pH ravnovesjem in z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, hkrati pa je razmeroma poceni in enostavna za pripravo.
Znanka, ki je nekaj let delala v izmenah in se je pozimi pogosto pritoževala nad mrzlimi prsti in nogami ter splošno utrujenostjo, je pred časom za dva tedna v jutranjo rutino vključila podoben napitek iz citrusov in jagodičevja. Po njenih besedah se ji je počutje že po prvem tednu opazno izboljšalo – manj je čutila mraz v okončinah in imela je več energije čez dan. Tovrstne izkušnje so seveda osebne in niso nadomestilo za zdravniški nasvet, lahko pa so spodbuda, da v jedilnik vključimo več živil, ki podpirajo zdravje ožilja.
Grenivko stisnite, dodajte borovnice, robide ali maline, naribajte sveži ingver in vse skupaj prelijte z mineralno vodo. Pomembno je, da napitek ni prehladen – idealna je sobna temperatura, saj je tako lažje prebavljiv.
Napitek pijte vsak dan zjutraj na tešče, in sicer vsaj dva tedna. Tretji teden ga pijte vsak drugi dan, četrti in peti teden pa vsak tretji dan (torej dvakrat na teden). Po tem si privoščite vsaj mesec dni premora, preden ga po želji ponovno vključite v rutino.
Jagodičevje je bogato z železom in antioksidanti, med katerimi izstopajo flavonoidi – ti po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k zmanjšanju kopičenja maščob v arterijah in podpirajo zdravje ožilja. Borovnice in sorodno jagodičevje so poleg tega vir vitamina A, kompleksa B in C ter mineralov, kot so kalij, magnezij in baker.
Grenivka je citrus, bogat z vitaminom C, ki krepi imunski sistem in po nekaterih ugotovitvah pripomore tudi k zdravju ožilja. Vitamin C ima še eno pomembno vlogo – pomaga telesu bolje izkoristiti železo iz rastlinske hrane (tako imenovano nehemsko železo), saj spodbuja njegovo absorpcijo in tako podpira nastajanje rdečih krvnih celic. Če v napitek dodate grenivko, torej naredite nekaj koristnega tudi za izkoristek železa iz jagodičevja.
Svojo vlogo ima tudi sveži ingver, ki vsebuje gingerol – spojino, ki ji nekatere raziskave pripisujejo protivnetne in antioksidativne učinke. Ingver med drugim velja za naravnega zaveznika zdravja srca in ožilja, pomaga pa tudi pri prebavi.
Kombinacija železa, vitamina C in antioksidantov iz teh sestavin po nekaterih ugotovitvah spodbuja tudi nastajanje novih rdečih krvnih celic – eritrocitov. Gre za brezjedrne krvne celice, ki s pomočjo hemoglobina po telesu prenašajo kisik. Zadosten vnos železa in vitamina C je zato pomemben dejavnik pri ohranjanju zdrave krvne slike, še posebej pri osebah, ki so nagnjene k nižjim vrednostim hemoglobina.
S tem napitkom ne pretiravajte – navedene količine povsem zadoščajo in so usklajene z ostalimi sestavinami. Pomembno je tudi, da poznate eno posebnost grenivke: ta lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil, med drugim na zdravila za zniževanje holesterola (statine), nekatera zdravila za krvni tlak ter nekatera zdravila za zaviranje imunskega sistema. Če redno jemljete kakršna koli zdravila, se pred uvedbo grenivke v dnevno rutino posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom – po podatkih Pomurskih lekarn namreč obstaja kar nekaj skupin zdravil, pri katerih previdnost ni odveč.
Če iščete dodatne načine za podporo zdravju ožilja in krvnega obtoka, si lahko ogledate tudi članek o tem, kako si s prehrano lahko pomagate pri krčnih žilah, ali pa preberete več o živilih, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah upočasnjevala procese staranja in podpirala splošno vitalnost organizma.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
