
Skoraj vsak izmed nas pozna tisti trenutek, ko se kljub dobrim namenom roka sama steza proti čokoladi ali piškotom – še posebej, kadar smo utrujeni ali pod stresom. Po nekaterih ugotovitvah lahko pri obvladovanju takšnih trenutkov pomaga presenetljivo preprosto orodje: vonj. Aromaterapija z eteričnimi olji namreč po nekaterih opažanjih lahko pripomore k lažjemu nadzoru apetita, brez dietnih omejitev in brez odrekanja.
Se vam pogosto zgodi, da kljub najboljšim namenom preprosto ne morete reči ne sladkarijam? Še posebej takrat, ko ste utrujeni ali pod stresom ... Dobra novica je, da obstaja preprosta, naravna in poceni metoda, ki vam lahko pri tem pomaga.
Poznam žensko, ki je leta opisovala svoj večerni "ritual" s kozarcem piškotov pred televizorjem kot edini trenutek sprostitve po napornem dnevu. Ko ji je prijateljica predlagala, naj poskusi namesto piškotov povohati stekleničko eteričnega olja grenivke, je bila skeptična – a po lastnih besedah je presenečena ugotovila, da ji je že nekaj globokih vdihov pomagalo zmanjšati tisto nujno potrebo po sladkem, ki se je prej zdela neustavljiva.
Vsi vemo, da sladka hrana organizmu da energijo ... no, vsaj navidezno energijo. Po nekaterih ugotovitvah pa lahko vonjave določenih eteričnih olj pripomorejo k boljšemu nadzoru apetita in zmanjšajo željo po sladkem. Mehanizem je presenetljivo logičen: ko vdihnemo določeno aromo, ta po nekaterih pojasnilih potuje do limbičnega sistema v možganih, ki je odgovoren za čustva, spomin in tudi občutek lakote. Poglejmo, katera olja so se v raziskavah izkazala za najbolj obetavna.
Eterična olja citrusov so znana po svojih osvežujočih in poživljajočih vonjih. Olje bergamotke (Citrus bergamia) lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore k boljšemu razpoloženju in morda omeji čustveno prenajedanje. V randomizirani raziskavi na 41 zdravih ženskah, objavljeni v reviji Research in Complementary Medicine, so znanstveniki ugotovili, da je vdihavanje vodnega hlapa z eteričnim oljem bergamotke pomembno znižalo raven kortizola v slini in izboljšalo razpoloženje udeleženk v primerjavi s počitkom brez dišave. Kortizol je hormon, ki ga telo izloča v stresnih situacijah, zato je bergamotka lahko zanimiva izbira ravno takrat, ko nas "podre" napet dan. Podobno deluje tudi eterično olje grenivke. Njegov vonj naj bi izboljševal razpoloženje, dajal energijo in po nekaterih virih zmanjševal potrebo po prigrizkih ter sladkarijah. Grenivkino olje vsebuje visok delež spojine D-limonen, ki je po podatkih iz študije na živalskem modelu sodelovala pri uravnavanju presnove maščob in ravni sladkorja v krvi. Nekateri viri tudi omenjajo, da naj bi vonj grenivke pripomogel k aktivaciji encima AMPK, ki je vpleten v presnovo maščob, čeprav so dokazi pri ljudeh še omejeni.
Eterično olje poprove mete (Mentha piperita) je morda najbolje raziskano izmed vseh omenjenih dišav, ko govorimo o nadzoru apetita. Raziskava Reed in sodelavcev iz leta 2008, objavljena v reviji Appetite, je pri udeležencih, ki so vsaki dve uri vdihavali vonj poprove mete pet dni zapored, zaznala znatno nižjo raven lakote ter pomembno manjši vnos skupnih kalorij, nasičenih maščob in sladkorja v primerjavi z obdobjem brez vdihovanja arome. Poleg tega naj bi poprova meta po nekaterih opažanjih izboljševala razpoloženje, pomagala uravnavati prebavo ter povečevala energijo in budnost.
Vonj in uživanje cimeta ter ingverja se prav tako pogosto omenjata v povezavi z zmanjšano željo po sladkem, čeprav gre tu predvsem za učinke na raven sladkorja v krvi, ne le za aromo. Pregled raziskav, ki ga povzema portal Healthline, navaja, da naj bi cimet po nekaterih kliničnih študijah pripomogel k znižanju ravni sladkorja na tešče in izboljšani občutljivosti na inzulin pri ljudeh s povišanim krvnim sladkorjem, čeprav rezultati med raziskavami niso popolnoma enotni – nekatere obsežnejše metaanalize učinka niso potrdile. Podobno smo na Vemkajjem.si že pisali, da naj bi po nekaterih opažanjih cimet pripomogel k uravnavanju krvnega sladkorja po obroku. Ingver ima dolgo tradicijo v ljudski medicini kot pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja in lajšanju težav s prebavo, poleg tega pa njegov pekoč okus marsikomu zmanjša potrebo po sladki hrani po obroku. Če vas zanima, zakaj se nekaterim ljudem sladkarije "prismolijo" prav zjutraj ali ponoči, si lahko preberete tudi naš prispevek o tem, zakaj se včasih zbudimo z željo po sladkem.
Obstaja več načinov, kako lahko eterična olja vključite v svoj vsakdanjik za lažje obvladovanje želje po sladkem:
Pri uporabi eteričnih olj velja biti previden – nekatera, predvsem citrusna olja, so lahko fototoksična, zato jih ni priporočljivo nanašati na kožo pred izpostavljenostjo soncu. Nosečnice, doječe matere in osebe z občutljivo kožo naj se pred uporabo posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom.
Če želite združiti učinke več eteričnih olj, lahko pripravite naslednjo mešanico:
To mešanico nalijte v 10 ml stekleničko in dobro pretresite. Po potrebi povonjajte mešanico neposredno iz stekleničke. Lahko pa enako razmerje kapljic (8 bergamotke, 4 grenivke in 2 ingverja) kanete tudi v difuzor ali, če tega nimate, v posodo s 500 ml vroče vode. Hlapi bodo osvežili zrak v prostoru, hkrati pa naj bi blagodejno vplivali na razpoloženje, napetost in apetit.
Poleg eteričnih olj nekateri viri omenjajo tudi začimbe, ki bi lahko pripomogle k zmanjšanju potrebe po sladkorju:
Aromaterapija ni čarobna rešitev, ki bo željo po sladkem odpravila čez noč, lahko pa je koristen dodatni "pripomoček" ob siceršnji uravnoteženi prehrani. Eterična olja se sicer pogosto omenjajo tudi v povezavi z lajšanjem napihnjenosti in drugih prebavnih nevšečnosti – če vas zanima, kako lahko aromatične začimbe in čaji pomagajo tudi pri teh težavah, si lahko preberete naš prispevek o tem, kako naravno omiliti napenjanje.
Obvladovanje želje po sladkem je lahko izziv, vendar vam lahko eterična olja in določene začimbe pri tem po nekaterih ugotovitvah učinkovito pomagajo. Z vključitvijo aromaterapije v svoj vsakdanjik lahko na naraven in prijeten način podprete svoja prizadevanja za bolj uravnoteženo prehrano.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
