Indijski ljubezenski napitek iz treh sestavin: tisočletni recept, ki ga pripravljate v petih minutah

Začnimo z receptom za napitek, ki ga Indijci uporabljajo že tisoče let. Da je uspešen, jim lahko verjamemo, ker po številu zelo hitro dohitevajo Kitajce, poleg tega pa gre za naraven in enostaven napitek odličnega okusa.

Potrebujete le tri sestavine:

• 30 g rozin
  
• 200 ml mleka, ali navadnega jogurta
  
• žafran (kot začimba, da je napitek bolj "moški")

Priprava:

Vse skupaj skuhajte, kot običajno mleko. Pijte trikrat na dan. Po treh dneh količino rozin povečajte na 50 gramov, kasneje pa lahko še več, kar je odvisno od vašega okusa. Indijski ljubezenski napoj je odličen dodatek k zajtrku, ker vam bo dal energijo, dobili boste veliko zdravih maščob, upoštevati pa morate, da imajo rozine veliko agrinina, ki je ključna sestavina za povečanje kakovosti moške sperme.

Z rednim pitjem, velja za oba spola, se poveča delovanje spolnih žlez in drugih spolnih organov, mnogi športniki pa arginin poznajo tudi kot sredstvo, ki izboljšuje krvni pretok, posledično tudi erekcijo. Raziskave so pokazale, da 30 gramov rozin vsebuje toliko arginina, da se gibljivost spermijev poveča za 100 %, bistveno pa se izboljša tudi imunski sistem. Sicer pa arginin spada med pogojno esencialne aminokisline, kar pomeni, da vnos v telo s hrano ni nujno potreben.

V rozinah ga je največ, najdemo pa ga še v mlečnih proizvodih (skuti, sirotki), tudi v mesu (slanina, perutnina, divjačina, morska hrana), med rastlinskimi viri pa ga je največ kalčkih, ajdovi moki, oreščkih, semenih, kuhani soji ...

In še nasvet: sicer obstaja arginin tudi v kapsulah, a pretiravanje lahko povzroči dvig želodčne kisline, slabost, vrtoglavico, bruhanje in glavobole. Prav tako lahko pride do alergijskih reakcij, izpuščajev, sopenja in težav pri požiranju. Dejstvo, da je arginin prosto dostopen, še ne pomeni, da je njegovo uživanje povsem varno.

Zato namesto kemije raje uporabite naravne recepte.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.