Alergije danes največkrat povzroča hrana

Raziskave kažejo, da ima okoli 3–4 % odraslih in 6–8 % otrok neko obliko alergije na hrano, odstotki pa so vsako leto višji. Nsd mora to skrbeti?

Kaj pravzaprav je alergija na hrano?

Ko telo napačno prepozna določeno hrano kot nevarno, imunski sistem sproži odziv, pri čemer se sprostijo različne kemijske snovi, med katerimi je najpomembnejši histamin. Histamin povzroča simptome, kot so srbenje, otekanje, prebavne težave in v hujših primerih celo anafilaktični šok – življenjsko nevarno stanje, pri katerem pride do otekanja dihalnih poti in padca krvnega tlaka.

Najpogostejši povzročitelji alergij

Med živila, ki najpogosteje povzročajo alergije, spadajo:

• Jajca – alergija je pogostejša pri otrocih, vendar se v večini primerov do adolescence izgubi.
  
  
• Arašidi – eden najnevarnejših alergenov, ki lahko povzroči hude reakcije že ob najmanjših sledovih.
  
  
• Mleko – alergija na mlečne beljakovine je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih.
  
  
• Oreščki (lešniki, mandlji, indijski oreščki) – lahko povzročajo hude alergijske reakcije.
  
  
• Soja – pogosto v predelanih živilih in lahko skrita v različnih oblikah.
  
  
• Jagode – vsebujejo naravne kemične spojine, ki sprožijo alergijske reakcije.
  
  
• Školjke in ribe – morski sadeži so eden izmed najpogostejših vzrokov alergijskih reakcij pri odraslih.

Razlika med alergijo, intoleranco in občutljivostjo

Mnogi ljudje alergije na hrano zamenjujejo z intoleranco ali občutljivostjo. Pri alergiji gre za imunski odziv, pri intoleranci pa telo nima določenega encima, ki bi pomagal prebaviti določeno hrano. Na primer, pri laktozni intoleranci telo ne proizvaja dovolj encima laktaze, kar povzroča napenjanje, krče in prebavne težave po uživanju mlečnih izdelkov.

Občutljivost na hrano pa pomeni blažje simptome, ki so lahko nespecifični, kot so glavoboli, utrujenost ali težave s prebavo, vendar brez pravega imunskega odziva.

Kako prepoznati alergijo na hrano?

Simptomi alergije na hrano se lahko pojavijo v nekaj minutah ali urah po zaužitju sprožilnega živila. Najpogostejši simptomi so:

• srbenje in otekanje ustnic, jezika ali grla,
  
• koprivnica (rdeč izpuščaj),
  
• težave z dihanjem,
  
• bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje ali driska,
  
• omotica ali padec krvnega tlaka,
  
• v hujših primerih anafilaktični šok, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Diagnostika in zdravljenje

Alergije na hrano se najpogosteje diagnosticirajo s pomočjo kožnih testov, krvnih testov in izločevalnih diet. Eden izmed načinov ugotavljanja alergije je tako imenovani provokacijski test, kjer pacient pod zdravniškim nadzorom užije majhne količine sumljivega živila in spremlja reakcijo.

Zdravljenje alergije na hrano temelji predvsem na izogibanju sprožilnim živilom. V primeru nenamernega zaužitja alergenov se uporabljajo antihistaminiki (zdravila, ki blokirajo delovanje histamina), pri hujših reakcijah pa je nujna uporaba epinefrina (adrenalina), ki se vbrizga z injekcijo in prepreči anafilaktični šok.

Alergije na hrano v porastu – kaj pravijo raziskave?

Raziskave kažejo, da se število alergij na hrano povečuje. V zadnjih 20 letih se je število otrok z alergijo na arašide v ZDA povečalo za več kot 300 %. Eden izmed razlogov je lahko spremenjen način prehranjevanja, večja uporaba predelane hrane in zgodnejša izpostavljenost določenim alergenom.

Študija iz leta 2020, objavljena v reviji JAMA Network Open, je pokazala, da ima 19 % odraslih v ZDA vsaj eno vrsto alergije na hrano, pri čemer so najpogostejši sprožilci morski sadeži, oreščki in mlečni izdelki. Podobne podatke kažejo raziskave iz Evrope.

Kako preprečiti alergije pri otrocih?

V preteklosti so zdravniki svetovali, da se otroci izogibajo potencialnim alergenom, vendar nove raziskave kažejo, da je zgodnje uvajanje alergenov lahko koristno. Ameriška akademija za pediatrijo zdaj priporoča, da se že dojenčkom, starim od 4 do 6 mesecev, postopoma uvajajo potencialni alergeni, saj lahko to zmanjša tveganje za razvoj alergij.

Kaj lahko storimo?

Če imate vi ali vaš otrok alergijo na hrano, je ključno, da:

• natančno berete deklaracije na izdelkih, saj se lahko alergeni skrivajo pod različnimi imeni,
  
  
• imate vedno pri sebi antihistaminike ali adrenalin v primeru hude reakcije,
  
  
• se izogibate tveganju za kontaminacijo – tudi majhne količine alergena lahko sprožijo reakcijo,
  
  
• se posvetujete z zdravnikom ali nutricionistom, da boste kljub omejitvam uživali raznoliko prehrano.

Alergije na hrano so resen problem, a s pravilnimi ukrepi je mogoče zmanjšati tveganje in živeti kakovostno življenje kljub prehranskim omejitvam.