Dehidrirana žitna zrna so zelo zdrava za naše telo

Vse več ljudi se zaveda, da so žita ključni del uravnotežene prehrane, a se pogosto ne zavedajo, kako velik vpliv imajo na telo.

Kaj so dehidrirana žitna zrna?

Dehidrirana zrna so preprosto suha žitna semena, ki vsebujejo minimalno količino vode. Najpogostejše vrste so pšenica, oves, rž, riž in koruza, ki so osnova za številne izdelke, kot so kosmiči, kaše in kruh. Pri nas so še posebej priljubljeni koruzni kosmiči, saj jih večina ljudi uživa že od otroštva.

Zakaj so tako koristna?

žita so naraven vir vlaknin, vitaminov in mineralov. Vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate, ki telesu zagotavljajo dolgotrajno energijo. Hkrati vsebujejo vitamine skupine B, ki so ključni za delovanje živčnega sistema, in minerale, kot so železo, magnezij in cink.

Več raziskav je potrdilo, da redno uživanje polnozrnatih žit zmanjša tveganje za številne bolezni. Na primer, študija, objavljena v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da uživanje vsaj treh porcij polnozrnatih žit na dan zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni za kar 22 %.

Vlaknine in zdrava prebava

Ena največjih prednosti dehidriranih žitnih zrn je visoka vsebnost vlaknin. Vlaknine so ključne za zdravo prebavo, saj pospešujejo prebavni proces, preprečujejo zaprtje in spodbujajo rast koristnih črevesnih bakterij.

Študija iz leta 2020, objavljena v reviji Nutrients, je pokazala, da ljudje, ki zaužijejo vsaj 25 gramov vlaknin na dan, bistveno redkeje trpijo zaradi zaprtja in napihnjenosti. Za primerjavo: ena skodelica ovsenih kosmičev vsebuje približno 4 grame vlaknin, medtem ko polnozrnata pšenica vsebuje kar 10 gramov vlaknin na 100 gramov izdelka.

Učinek na srce in krvni tlak

žita so tudi odlična izbira za zdravje srca. Redno uživanje polnozrnatih izdelkov pomaga pri zniževanju slabega holesterola (LDL) in zviševanju dobrega holesterola (HDL). Ameriško združenje za srce (American Heart Association) priporoča uživanje vsaj 48 gramov polnozrnatih žit na dan, saj lahko to zmanjša tveganje za srčne bolezni za več kot 20 %.

Poleg tega žita pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka. Magnezij, ki ga najdemo v ovsu in rži, deluje kot naravni regulator krvnega tlaka, saj sprošča žile in izboljšuje pretok krvi. Ena izmed največjih študij na tem področju, objavljena v Hypertension Journal, je ugotovila, da redno uživanje ovsenih kosmičev lahko v treh mesecih zniža krvni tlak za 5–7 mmHg.

Pomagajo pri hujšanju

Mnogi ljudje se izogibajo žitom, ker menijo, da redijo, a v resnici so ravno nasprotno – lahko so pomemben del zdravega hujšanja. Polnozrnata žita vsebujejo veliko vlaknin, ki povečajo občutek sitosti, kar pomeni, da pojemo manj nezdravih prigrizkov.

Raziskava, ki jo je izvedel Harvard School of Public Health, je pokazala, da so ljudje, ki so redno uživali polnozrnata žita, imeli v povprečju 3 kg manj telesne teže kot tisti, ki so jedli pretežno predelana žita.

Katere vrste dehidriranih žit so najboljše?

Čeprav so vse vrste žit koristne, so nekatere boljše od drugih. Najbolj priporočljive so:

• Oves – bogat z beta-glukani, ki znižujejo holesterol in spodbujajo prebavo.
  
  
• Rž – vsebuje veliko magnezija in ima nizek glikemični indeks, kar pomeni, da pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi.
  
  
• Pira – stara vrsta pšenice, ki vsebuje več beljakovin in vlaknin kot običajna pšenica.
  
  
• Ajda – bogata z rutinom, ki krepi ožilje in deluje protivnetno.
  
  
• Rjavi riž – vsebuje več vitaminov in mineralov kot beli riž.

Majhen korak za veliko zdravja

Če želite izboljšati svoje zdravje, je uživanje dehidriranih žitnih zrn eden najlažjih načinov za to. Njihove koristi za prebavo, srce in splošno počutje so znanstveno dokazane, poleg tega pa so okusna in enostavna za pripravo. Naslednjič, ko boste izbirali zajtrk, se spomnite – majhna skodelica polnozrnatih kosmičev lahko naredi veliko razliko v vašem zdravju!