Najboljši deli sadja in zelenjave, ki jih pogosto zavržemo

Verjeli ali ne, po ocenah Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) se v gospodinjstvih po svetu zavrže skoraj 45 % sadja in zelenjave, pri čemer velik del odpade ravno na tiste dele, ki jih zmotno imamo za neužitne. Danes bomo skupaj pogledali, zakaj so ti "odpadki" v resnici naši tihi zavezniki zdravja.

• Jabolčna lupina – naravni ščit za možgane in pljuča
  Če ste med tistimi, ki si radi olupijo jabolko pred uživanjem, vas moramo takoj ustaviti. Lupina jabolka vsebuje največ antioksidantov, med katerimi izstopa kvercetin. Ta snov (v tujini znana kot quercetin) je naravni rastlinski pigment, ki ima močan protivnetni učinek, predvsem pa ščiti pljuča in možgane.
  
  V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Neuropharmacology, so ugotovili, da kvercetin upočasnjuje propad možganskih celic in zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Prav tako zmanjšuje simptome astme in alergij, saj deluje kot naravni antihistaminik.
  
  Poleg tega jabolčna lupina vsebuje triput več vlaknin kot meso sadeža. Tako na primer srednje veliko jabolko vsebuje približno 4 grame vlaknin – od tega jih je več kot polovica v lupini.
  
  
• Steblo blitve – zakladnica za regeneracijo telesa
  Blitvo pogosto pripravljamo kot prilogo, a večina pri tem odreže in zavrže njena debela stebla. Napaka! Ta del vsebuje veliko glutamina, ki je vrsta aminokisline – to so osnovni gradniki beljakovin. Glutamin ni neka modna muha, ampak nujna snov, ki pomaga telesu pri celjenju ran, okrevanju po operacijah in krepitvi imunskega sistema.
  
  V ljudski medicini so se stebla blitve pogosto uporabljala za pripravo oblog pri vnetjih ali manjših poškodbah, saj naj bi imela protibolečinske in regenerativne učinke. Če steblo blitve na hitro podušite in ga dodate solati, boste občutili hrustljavost, okus pa vas bo presenetil – ni grenak, ampak nežno zemeljski in sladkast.
  
  
• Pomarančna lupina – bolj učinkovita kot nekatera zdravila
  Tudi vi radi zavijete oči, ko babica nariba pomarančno lupinico v kolač? Morda pa ima več prav, kot si mislite. V lupini pomaranče se skrivajo flavonoidi, to so naravne snovi, ki med drugim znižujejo slab holesterol (LDL). Po raziskavi, ki jo je objavil Journal of Agricultural and Food Chemistry, imajo ti flavonoidi celo močnejši učinek na holesterol kot nekatera zdravila, kot so statini.
  
  Lupina vsebuje tudi eterična olja, ki delujejo protimikrobno in protivirusno. Za popolno uporabo lupine svetujemo, da pomarančo predhodno operete v raztopini kisa in vode v razmerju 1:1. Tako odstranite ostanke pesticidov in voskov. Pomarančno lupino lahko nato naribate v jogurt, kosmiče ali pa jo posušite in uporabite za pripravo domačega čaja proti prehladu.
  
  
• Listi rdeče pese – zeleno bogastvo, ki so ga včasih častili bolj kot korenino
  V današnjem času najpogosteje uporabljamo le korenino rdeče pese, v antičnih časih pa so bolj cenili njene liste. In to z razlogom. Ti temno zeleni listi, ki rahlo spominjajo na blitvo, so polni železa, kalcija, vlaknin ter vitaminov A in K.
  
  Ena porcija (okoli 100 gramov) listov rdeče pese vsebuje kar 500 % dnevne priporočene količine vitamina K, ki igra ključno vlogo pri strjevanju krvi in zdravju kosti. Poleg tega vsebujejo več železa kot špinača, zaradi česar so odlična izbira za vse, ki imajo težave s slabokrvnostjo.
  
  Listi rdeče pese so tudi blagi naravni razstrupljevalec jeter in se pogosto uporabljajo v ljudskem zdravilstvu za podporo prebavi.
  
  
• Listi repe – spregledan zaklad za krvni tlak in srce
  Kadar kupite repo, jo verjetno olupite in spečete, liste pa zavržete. A prav ti listi so tisti, ki skrivajo največ koristi. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) vsebujejo visoke ravni kalija, ki pomaga uravnavati krvni tlak.
  
  Vitamin K, prisoten v listih repe, varuje srce, železo pa pomaga pri tvorbi rdečih krvničk. Še zanimivost – ena porcija listov repe vsebuje 130 % dnevne potrebe po vitaminu A, ki je ključen za zdrav vid in močan imunski sistem.
  
  Priprava listov repe je povsem preprosta: lahko jih dušite z oljčnim oljem in česnom ali dodate juhi. Okus? Nekaj med blitvo, brokolijem in rahlo začinjeno repo – prav poseben.
  
  
• Krompirjeva lupina – vlaknine, ki jih nismo cenili
  Čeprav večina ljudi krompir še vedno lušči, nas znanost uči drugače. V lupini krompirja se skriva več hranil kot v belem delu. Med njimi izstopajo vlaknine, vitamin C in železo. Ena srednje velika krompirjeva lupina vsebuje približno 2 grama vlaknin, kar pomeni skoraj 10 % dnevne potrebe.
  
  Poleg tega vsebuje tudi vitamina B6 in B3, ki sta ključna za presnovo in delovanje živčevja. Vsebuje celo magnezij in kalij, kar pomeni, da ima pozitiven učinek na mišice in krvni tlak.
  
  Najbolje je, da krompir pred peko ali kuhanjem dobro skrtačite pod tekočo vodo in ga pripravite z lupino. Tako ohranite skoraj vsa hranila, ki bi jih sicer z lupljenjem izgubili.

Zaklad, ki ga imate že doma – samo pravilno ga uporabite

Ko pomislimo, koliko koristnih snovi vsakodnevno zavržemo – iz nevednosti ali iz navade – nas lahko upravičeno zaskrbi. A dobra novica je, da lahko že z majhnimi spremembami veliko naredimo za svoje zdravje. Če samo en teden vključite v prehrano jabolčne lupine, pomarančne olupke in liste pese, lahko vnesete tudi do 30 % več vlaknin, 40 % več vitamina K in 25 % več železa, kot če bi te dele zavrgli.

Spomnite se: narava nima odpadkov. Vsak njen del je ustvarjen z razlogom. In mnogi deli rastlin, ki jih danes zavržemo, so včasih veljali za glavno zdravilo v ljudski medicini – in ne brez razloga.

Zato naslednjič, ko boste pripravljali kosilo, dobro poglejte na desko za rezanje, preden kaj odvržete. Morda tam leži vaš naslednji ščit pred boleznimi, skrit v skromni lupini ali pozabljenem listu.