5 presenetljivih živil, ki jih nikdar ne bi smeli kuhati

Ni res, da je surova hrana vedno najboljša izbira (toplo vam priporočamo, da si preberite prispevek Ali veste, katero zelenjavo je bolje jesti kuhano, kot surovo), je pa res, da so nekatera živila, ki smo jih vajeni jesti kuhana, boljša surova. Pomembno je, da ta živila ne segrevamo na več kot 36 stopinj Celzija, kajti le tako boste v njih ohranili vse hranljive snovi. Še pomembneje pa je, da v surovi hrani ostanejo minerali in vitamini v obliki, ki so najprimernejši za človeško telo. Znano je namreč, da veliko mineralov s segrevanjem spremeni obliko in ni nujno, da jih bo telo absorbiralo, poleg tega pa se zlasti med cvrtjem oziroma vsakim segrevanjem nad 120 stopinj Celzija začno tvoriti strupene in rakotvorne snovi (najbolj znan je primer akrilamida - več preberite v prispevku Jedo ga tudi dojenčki, čeprav povzroča raka).

1. Rdeča pesa




Rdeča pesa ima veliko vlaknin, vitamina C in B, kalija, mangana, folne kisline ... Vse to so zelo koristne snovi, ki spodbujajo imunski sistem, preprečujejo vnetja, znižujejo krni tlak in preprečujejo raka. ko rdečo peso kuhate, večina zgoraj naštetih snovi skoraj dobesedno splahni, ali pa delež pade na zanemarljivo raven. Zato se poskusite navaditi na surov okus pese. Zelo okusna je, če naredite solato iz korenja, jabolka in ingverja.

2. Brokoli


Brokoli bi moral biti na seznamu obveznih živil, ki ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu. Ima izjemen vpliv na zdravje, saj vsebuje veliko vitamina C, kalcija, kalija in beljakovin, vsebuje pa izredno pomemben sulforafan. Sulforafan je namreč izredno močna protitumorna in protimikrobna učinkovina, ki jo najdemo v zdravilih proti raku, za nižji pritisk, za boljše zdravje srca. Ker pa ima brokoli veliko tudi drugih antioksidantov, upočasnjuje procese staranja in krepi imunski sistem. Ljudje, ki jedo veliko surovega brokolija, skoraj v 50 % manj zbolevajo za rakavimi obolenji.

3. Česen in čebula


Statistika potrjuje, da ljudje največ česna in čebule pojemo termično obdelane, v tem primeru pa obe živili izgubita najpomembnejšo snov zaradi katere sta visoko cenjeni. Gre za encim alicin, ki je sicer odgovoren za aromo, a ima izredno močne antibakterijske, protiglivične, protivirusne in antiprotozojske lastnosti. Vrsta raziskav narejenih med leti 1995 in 2005 potrjuje, da alicin normalizira krvni tlak, povečuje oksidativni učinek v črevesju pri čemer veže nase snovi, ki so lahko škodljive za črevesje. Z rednim uživanjem česna in čebule (3-krat na teden po 50 gramov) lahko bistveno zmanjša tveganje za nastanek raka na pljučih, črevesju, dojkah, prostati ... Seveda pa lahko česen in čebulo še naprej dodajate pečenim in kuhanim jedem.

4. Rdeča paprika


Rdeča paprika bi morala vsaj po količini vitamina C spadati med citruse. Ima namreč toliko tega vitamina, kot pomaranče, limone in limete skupaj. Veliko je nutricistov, ki so prepričani, da bi morali vsak dan pojesti eno rdečo papriko, ker vsebuje izredno močne antioksidante, ima veliko vitaminov C, B6 in E, veliko magnezija. Pri papriki si velja zapomniti dvoje. Če jo segrevate nad 190 stopinj, potem izgubi vse svoje pozitivne lastnosti. In še: rdeča paprika je z naskokom bolj zdrava od rumene in zelene.

5. Oreščki


Kdaj ste nazadnje jedli surove oreščke? Statistika namreč razkriva, da 95 % oreščkov pojemo termično obdelanih: v poticah, čokoladah, sladicah, celo v kruhu. Oreščke mnogi kuhajo, da postanejo mehkejši, ali pa pečejo, ker se potem lažje lupijo. Vse to močno oslabi prehransko sliko. In ne samo to! Nekateri oreščki lahko postanejo celo škodljivi. Oreščki so namreč glavni vir zdravih maščob, znižujejo slab holesterol, zmanjšujejo tveganja za nastanek krvnih strdkov in spodbujajo dobro zdravje arterij. Surovi oreščki imajo višji delež železa, magnezija, ne vsebujejo gensko spremenjenih olj ... Če želite dobro za svoje zdravje, nikar ne jejte praženih oreščkov in tistih z dodano soljo. S tem boste organizmu močno škodovali namesto, da bi naredili nekaj dobrega.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.