
Pest borovnic, dva korenčka in eno jabolko z lupino. Toliko potrebujete, da si pripravite napitek, ki ga marsikateri nutricionist uvršča med najbolj priporočljive jutranje kombinacije – preprost, poceni in narejen iz sestavin, ki jih ima skoraj vsak doma ali na bližnji tržnici.
Poznamo nekoga, ki je pred leti iskal preprost način, kako v svoj jedilnik vpeljati več zelenjave in sadja, ne da bi vsako jutro kuhal cel obrok. Odločitev za ta smuti je bila skoraj naključna – imel je preveč korenja in nekaj borovnic v zamrzovalniku, jabolka pa je bilo vedno dovolj. Po nekaj tednih rednega pitja je opazil, da se počuti bolj čil in da mu prebava dela bolj tekoče. Take izkušnje seveda niso znanstveni dokaz, so pa dober razlog, da si sestavine pobliže ogledamo.
Recept za ta napitek je sila preprost. Potrebujete:
Priprava:
Vse sestavine dajte v mešalnik (zamrznjene borovnice dajte prejšnji večer na toplo, da se do jutra segrejejo na sobno temperaturo). Zmešajte, da dobite gladko in homogeno zmes, ter vse skupaj popijte na tešče. Če uporabite zamrznjene borovnice, poskrbite, da napitek ne bo preveč hladen – idealno je, da je sobne temperature.
Korenje je izredno hranljiva vrtnina, bogata z beta-karotenom, kalijem in vlakninami. Zanimivo je, da telo beta-karoten iz kuhanega korenja izkoristi bistveno bolje kot iz surovega – to je pokazala tudi klinična raziskava, objavljena v reviji European Journal of Nutrition, kjer so ugotovili, da telo iz kuhanega, pasiranega korenja absorbira precej več beta-karotena kot iz surovega. Če vas zanima ta tema, si lahko preberete tudi naš prispevek Katero zelenjavo je bolje jesti kuhano, kot surovo?, kjer to podrobneje razložimo.
Ker pa v tem smutiju uporabimo surovo korenje, velja omeniti tudi drugo plat kovanca – korenja namreč ni priporočljivo uživati v neomejenih količinah. Kot pojasnjujemo v prispevku Je lahko preveč korenčka škodljivo?, lahko prekomerno uživanje beta-karotena in vitamina A privede do neprijetnih posledic, zato je en do dva korenčka na dan, kot ju predlaga ta recept, povsem v skladu s priporočili strokovnjakov.
Že po barvi lahko sklepamo, da so borovnice bogate z antioksidanti – temno vijolični in modri sadeži to barvo dobijo prav zaradi antocianinov, ene od skupin antioksidantov. Raziskovalci z Univerze Maine v ZDA so v študiji, objavljeni v reviji Journal of Berry Research, ugotovili, da je prehrana, obogatena z divjimi borovnicami, izboljšala več dejavnikov tveganja, povezanih z metabolnim sindromom – med drugim delovanje žilnega endotelija in vnetne markerje. Več o tem, zakaj borovnice marsikdo danes imenuje "čudežno živilo", si lahko preberete v prispevku Borovnice napredovale iz super v čudežno živilo.
Ko pripravljate ta smuti, jabolka ne olupite – prav pod lupino je namreč skoncentriranih največ vitaminov, v lupini pa najdemo tudi pektin, vlaknino, ki ji nekatere raziskave pripisujejo zanimive lastnosti. Predklinične študije, med drugim tudi tista, objavljena v reviji na portalu PubMed Central (PMC), nakazujejo, da lahko pektin iz jabolk v laboratorijskih pogojih vpliva na delovanje določenih rakavih celic – gre sicer za raziskave in vitro, zato je za dokončne zaključke o učinkih pri ljudeh potrebnih še precej dodatnih kliničnih študij.

Kombinacija teh treh sestavin naj bi po nekaterih virih lahko pripomogla k zmanjšanju tveganja za določene bolezni, med drugim tudi nekatere vrste raka, ter naj bi ugodno vplivala na zdravje oči, srca in prebave. Nekateri viri navajajo tudi morebiten pozitiven vpliv na delovanje žolčnika, prebavo in imunski sistem. Pri tem velja poudariti, da tovrstni napitki niso nadomestilo za zdravljenje ali uravnoteženo prehrano, temveč jo lahko le dopolnjujejo – pri kakršnihkoli zdravstvenih težavah se vedno posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.
Če vas zanima, poskusite ta napitek piti redno vsaj nekaj dni in opazujte, kako se odziva vaše telo – marsikdo poroča, da po nekaj dneh opazi razliko v energiji in počutju.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
