Med je zdrav – a žlica preveč vas lahko drago stane: koliko medu smete pojesti na dan?

Znanka, ki skrbno bdi nad svojo prehrano, je bila prepričana, da z medom ne more pretirati. Vsako jutro je v smuti zamešala dve polni žlici in jih dodala še v čaj – "naravno je, torej zdravo", je govorila. Ko je po treh mesecih stopila na tehtnico, ni mogla verjeti: pridobila je kar dva kilograma, čeprav je jedla "zdravo". Šele takrat je ugotovila, da je bila fruktoza iz medu tisti tihi storilec.

Je pač čas, ko nas prestraši že najmanjši kašelj in mnogi takoj sežejo po medu, ki velja za enega od priljubljenih naravnih živil za podporo imunskega sistema. A preden vam razkrijemo, do kakšnega pomembnega odkritja so se dokopali nutricisti pri Women's Health, se spomnimo na nekaj ključnih dejstev o medu.

Če želite, da vam med dejansko koristi, morate najprej znati razlikovati naravnega od umetnega – Naučite se ločevati naravni med od umetnega. Zelo zanimive so tudi nekatere kombinacije: Če bi vsak dan jedli vodko, čebulo in med ... ali pa preverjena kombinacija Dvojec, ki dela čudeže: med in cimet. Vsekakor pa toplo priporočamo v branje prispevek V kakšnih primerih je med lahko škodljiv – in takoj vam bo jasno, zakaj so nutricisti sploh začeli podrobno preučevati vpliv medu na organizem.

Zakaj je fruktoza v medu lahko problematična

Nutricisti pri Women's Health so med natančno analizirali in ugotovili, da jim ni povzročala preglavic le primesi v cenejših vrstah, temveč visoka koncentracija fruktoze – ki je prisotna celo v najbolj čistem in kakovostnem naravnem medu.

Fruktoza se v telesu presnovi drugače kot glukoza: raziskava, objavljena v strokovni reviji Cureus, pojasnjuje, da se fruktoza presnovi pretežno v jetrih, kjer zaobide normalno inzulinsko regulacijo in spodbuja nastajanje maščob. Ta proces pri pretiranem vnosu prispeva k povečanju telesne mase in obremenjevanju jeter. Ista analiza opozarja, da prekomerni vnos fruktoze povzroča oksidativni stres, ki spodbuja vnetja in celično poškodbo.

Poleg tega raziskava, objavljena v Journal of Nutrition (ScienceDirect), ugotavlja, da je vnos sladkorja povezan s povečano telesno maso in tveganjem za srčno-žilne bolezni – kar velja tudi za naravne vire sladkorja, kakršen je med. Seveda pa med hkrati vsebuje antioksidante, encime in minerale, ki čistemu fruktoznemu sirupu manjkajo – zato je zmerno uživanje naravnega medu precej manj problematično kot pretirano uživanje industrijskih sladkorjev.

Med drugim fruktoza v večjih količinah:

• prispeva k povečanju telesne mase,
• obremeni jetra pri pretiranem unosu,
• povišuje raven trigliceridov v krvi,
• spodbuja nastanek zobnih oblog in kariesa.

Prekomerno uživanje sladkorja nasploh ima vidne posledice – 9 znakov, da jeste preveč sladkorja – in med pri tem ni nobena izjema.

Formula, ki jo morate poznati: koliko medu je dovolj?

Na podlagi kemijske analize so nutricisti oblikovali preprosto formulo: svojo telesno težo delite z 10 in dobili boste število gramov medu, ki jih lahko zaužijete na dan.

Primer: Če tehtate 60 kg, je vaša priporočena dnevna količina 6 gramov medu – to je približno ena žlička in pol, kar ni ravno veliko.

Nutricistka Angela Lemond je opozorila, da si ljudje za zajtrk pogosto pripravijo smuti in vanj zamešajo žlico ali dve medu, ne da bi ga sploh stehtali. Več kot 85 % ljudi namreč sploh ne ve, koliko medu zaužije na dan. Upoštevajte, da 12 korakov do vitke linije vključuje prav omejevanje nevidnih virov sladkorja v vsakdanji prehrani – med je pogosto eden izmed njih.

Posebna pozornost je potrebna v jesenskih in zimskih mesecih, ko uživanje medu strmo naraste – po ocenah pojemo jeseni tudi do 10-krat več medu kot poleti. Prav takrat, ko se nam zdi, da ga potrebujemo največ, ga je treba jesti z največ preudarnosti.

Niso vsi medi enaki – zakaj se cene tako razlikujejo?

Na koncu se velja vprašati: zakaj so nekateri medi poceni, drugi pa občutno dražji? Odgovor je preprostejši, kot si mislite. Pri cenejših vrstah čebele nikoli ne vidijo pravega travnika – letajo med sladkornimi kepami, čebelnjaki so zaprti v prostorih z umetno svetlobo, donos takih panjev pa je nekajkrat višji kot pri naravni reji. Čebelje delavke delajo vse 24 ur na dan in ne vedo, kako izgleda pravi cvet.

Pravi kakovosten med iz naravnih pašnikov je zato dragocen – in ravno zato ga je vredno jesti zmerno ter z zavestjo o njegovi vrednosti. Kako prepoznati naravnega od ponaredka? Preberite: Naučite se ločevati naravni med od umetnega.

Praktični nasvet za vsak dan

Med je dragoceno živilo, ki ga ni treba opustiti – dovolj je, da ga uživate premišljeno in v pravi količini. Izračunajte svojo dnevno mejo po zgornji formuli, izberite kakovosten lokalni med in ga shranite v stekleni posodi na temnem in hladnem mestu. Upoštevajte tudi priporočilo iz prispevka V kakšnih primerih je med lahko škodljiv: če med ni pravilno shranjen, nastopi efekt kvasa, ki ga naredi neprimernega za uživanje.

In za konec si zapomnite eno preprosto resnico: vsaka stvar je lahko problematična, če z njo pretiravamo. Med ni izjema – a v pravi meri ostaja eden od najbolj zanimivih naravnih živil, ki jih ima narava v svoji zakladnici.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.