
Hujšanje ne pomeni stradanja, ampak nekaj povsem drugega: majhne, vsakdanje navade, ki jih telo sprejme brez upora. V nadaljevanju najdete 12 preizkušenih korakov, ki po nekaterih ugotovitvah lahko pripomorejo k postopni izgubi odvečnih kilogramov in boljšemu počutju – brez stroge diete in brez občutka odrekanja.
Predstavljajte si, da bi lahko shujšali, ne da bi se vam pri tem pri vsakem obroku stiskalo v želodcu od lakote. Brez štetja vsakega grama, brez tehtnice, ki vam vsako jutro uniči razpoloženje. Zveni nemogoče? Pa morda le ni. Skrivnost se po mnenju nekaterih nutricionistov ne skriva v eni čudežni dieti, temveč v kopici majhnih, na videz nepomembnih navad, ki jih, ko se enkrat usedejo v vsakdanjik, telo sprejme samodejno – brez boja. Proces hujšanja je v marsičem podoben procesu pridobivanja teže, le v obratni smeri. Kilogramov se večina ljudi ni nabralo čez noč in z eno samo slabo odločitvijo – nabirali so se postopoma, z majhnimi vsakodnevnimi izbirami. Enako lahko velja tudi za pot navzdol: če je sprememba prevelika in preveč naporna, jo telo (in volja) hitro zavrneta. Zato naj bo dieta enako enostavna, kot je bilo enostavno pridobivanje teže – le da gre pot tokrat v drugo smer.
Izkušnja, ki marsikoga preseneti: Prijateljica, ki se je leta borila z nihajočo težo in neuspešnimi poskusi diet, mi je nekoč povedala, da ji ni pomagal noben strog načrt, temveč prav nasprotno – opustitev vseh načrtov. Namesto da bi štela kalorije, je preprosto začela piti kozarec vode pred vsakim obrokom, jesti počasneje in si vsak dan vzeti vsaj 15 minut za sprehod. Po nekaj mesecih, brez kakršnegakoli "shujševalnega programa", je opazila, da so se njena oblačila postala bolj ohlapna. Po njenih besedah ji ni uspelo zaradi ene velike spremembe, temveč zaradi vrste majhnih, ki jih je vzdrževala dlje časa, kot bi sicer zdržala pri strogi dieti.
V nadaljevanju je 12 nasvetov, ki jih je po nekaterih ugotovitvah dobro upoštevati – tudi če boste upoštevali le del njih, lahko to po mnenju nekaterih strokovnjakov pripomore k postopnemu in bolj vzdržnemu hujšanju.
Vsakič, ko se odpravljate k mizi, najprej popijte kozarec mlačne vode. Občutek lakote in žeje namreč pogosto zamenjujemo, zato kozarec vode pred obrokom ne le pomaga pri prebavi, temveč lahko po nekaterih ugotovitvah tudi zmanjša količino zaužite hrane, kot smo opisali v članku Ne čakajte na žejo!. Hidracija je eden tistih signalov, ki ga v naglici dneva najpogosteje zanemarimo, čeprav je telo brez nje kot avto brez olja – najprej pride do manjših težav, sčasoma pa lahko do resnejših. Če vam navadna voda ni najbolj pri srcu, lahko poskusite z vodo z limono ali rezino kumare, kot svetujemo v članku Preveč vode? Je to sploh mogoče?.
Idealna velikost obroka se lažje meri s pestjo kot s skledico ali zajemalko. Krompirja in riža ne odmerjajte po zajemalkah, solate ne merite po skledicah, mesa in rib pa ne tehtajte po gramih – preprosto pravilo je, da naj bo vsake hrane na krožniku približno toliko, kolikor je velika vaša pest. Gre za enostaven vizualni trik, ki marsikomu olajša nadzor nad količino zaužite hrane, ne da bi morali pri vsakem obroku tehtati ali računati.
Namesto krompirja poskusite s cvetačnim pirejem, namesto testenin pa s bučkami, narezanimi na rezance. Če vam popolna zamenjava ne ustreza, ogljikove hidrate vsaj omejite pri večerji – telo jih takrat, ko je manj aktivno, po nekaterih ugotovitvah počasneje porablja, kot pojasnjujemo v članku 6 železnih pravil zdravega prehranjevanja.
Jejte z manjšo žlico in manjšimi vilicami – manjši grižljaji samodejno pomenijo počasnejše prehranjevanje. To ni le vprašanje bontona, ampak fiziologije: po podatkih, ki jih povzema NIH, potrebujejo hormoni sitosti približno 20 minut, da sporočilo o nasičenosti doseže možgane. Če obrok pojeste v manj kot 20 minutah, vam tega signala telo preprosto še ni uspelo posredovati, zato zlahka pojeste več, kot bi sicer potrebovali. O tem podrobneje pišemo v članku Hrana, ki vas nasiti za več ur, podobno pa potrjuje tudi Vizita.si.
Nekateri nutricionisti predlagajo razmerje dveh krožnikov zelenjave na vsak krožnik druge hrane. Zelenjava poleg vlaknin prinaša tudi vodo, kalij in druge minerale, ki pripomorejo k boljši hidraciji in počutju – podobno kot pojasnjujemo v članku 6 lastnosti vode, ki vam lahko koristijo, kjer omenjamo tudi živila z visoko vsebnostjo tekočine, kot so kumare, paradižnik in solata.
Pri naročeni hrani pogosto ne veste natančno, kako je pripravljena, prav tako pa trenutek, ko hrana prispe, redko sovpada s trenutkom, ko ste resnično lačni. Posledica je, da naročeno hrano pojemo, ko jo dobimo, ne pa, ko jo telo dejansko potrebuje – kar je po izkušnjah marsikoga pogost razlog za prenajedanje.
Vsakemu grižljaju namenite pozornost in se osredotočite na to, kar jeste, ne na to, kar gledate. Tej temi pravimo tudi čuječno prehranjevanje, o čemer podrobneje piše tudi vodič do čuječnega prehranjevanja. Kadar je pozornost usmerjena drugam, telo težje zazna signale sitosti, kar lahko vodi v nezavedno prenajedanje.
Ni treba, da sladkega popolnoma izločite – pomembna je predvsem velikost porcij in pogostost uživanja. Bodite previdni tudi pri industrijskih sladilih: nekatere raziskave kažejo, da lahko intenzivno sladek okus brez dejanskega energijskega vnosa zmede telesne signale in povzroči večje hrepenenje po hrani, kot pojasnjuje Vizita.si. Naj vas oznake "manj sladko" ali "dietno" na embalaži ne zavedejo – pogosto namreč ne pomenijo tega, kar se zdi na prvi pogled.
Hoja je ena najbolj dostopnih oblik gibanja – ne potrebujete posebne opreme, samo voljo, da stopite skozi vrata. Že 15 minut hoje, večkrat na dan, lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore k boljšemu metabolizmu in razpoloženju, kot smo zapisali v članku 6 skrivnosti za pohitritev metabolizma in večjo porabo kalorij. Zanimivo je tudi, da po podatkih nekaterih ameriških raziskovalcev že kratek sprehod po obroku zmanjša potrebo po sladkem, kar omenjamo v članku Koliko korakov dnevno morate narediti, da bi hujšali?.
Namesto kupljene pice poskusite s testom iz polnozrnate moke in obilo sveže zelenjave. Kjer je le mogoče, posezite po zdravih oljih, kot je oljčno olje, in kakovostnih, manj predelanih sestavinah. Vlaganje v kvalitetna živila se na dolgi rok po mnenju marsikaterega nutricionista obrestuje – tako pri zdravju kot pri postavi.
Idealno je, da zadnji obrok zaužijete med 19. in 20. uro, spat pa odidete dve do tri ure kasneje. Postavite si svojo "zadnjo uro" za hrano in jo dosledno upoštevajte – telo potrebuje po nekaterih ugotovitvah vsaj tri dni, da se navadi na nov prehranski ritem. Če vas pozneje zvečer še vedno vleče k hladilniku, raje posezite po kozarcu vode.
Iz vsakodnevnega jedilnika poskusite izločiti živila, ki jih najraje posegate po njih v prevelikih količinah. A pozor: določite si tudi dan v tednu, ko si lahko privoščite malo več – seveda v mejah normalnega. Taka "varnostna ventila" pogosto pomaga, da najljubše jedi niso povsem izgubljene, kar olajša dolgoročno vztrajanje pri novih navadah.
Nobeden od teh 12 korakov sam po sebi ni čudežna rešitev – gre bolj za sestavljanko majhnih, vzdržnih sprememb, ki se sčasoma seštejejo. Kot kaže izkušnja marsikoga, ki je preizkusil podobno pot, ni nujno, da uvedete vse spremembe naenkrat. Včasih je dovolj, da začnete z eno ali dvema, ju utrdite kot navado, in šele nato dodate naslednjo.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
