Kaj se zgodi, če prenehate uživati mlečne izdelke?

Vsak Evropejec po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v povprečju letno zaužije okoli 240 litrov mleka in mlečnih izdelkov, kar je več kot liter na dan. A vse več ljudi se danes odloča, da mleko povsem opustijo. Zakaj?

Nekateri zato, ker imajo težave s prebavo. Drugi, ker so slišali, da mlečni izdelki niso najboljši za kožo. Tretji zaradi etičnih razlogov ali skrbi za okolje. Kaj se torej res zgodi, če se odločite, da mleku rečete "ne hvala"? Spremembe boste občutili presenetljivo hitro – že v nekaj dneh do nekaj tednih.



Manj mozoljev in čistejša koža

Če imate težave z aknami ali mastno kožo, se zna zgoditi, da so za to delno krivi mlečni izdelki. V mleku je naravno prisoten testosteron – hormon, ki lahko pospeši delovanje žlez lojnic, kar pomeni več maščobe na koži. In več maščobe pomeni več mozoljev.

Ameriška dermatološka akademija je že leta 2010 opozorila na povezavo med uživanjem posnetega mleka in večjo verjetnostjo za nastanek aken. Leta 2018 pa je raziskava, objavljena v Journal of the American Academy of Dermatology, pokazala, da so najstniki, ki so vsakodnevno pili mleko, imeli 44 % več možnosti za zmerne do hude akne. Ko mleko opustimo, se pri večini stanje kože občutno izboljša že v 2 do 4 tednih.

Boljša prebava in manj napenjanja

Veliko ljudi – strokovnjaki ocenjujejo, da kar 65 % svetovnega prebivalstva – ima težave z razgradnjo laktoze, mlečnega sladkorja. Ta motnja se imenuje intoleranca na laktozo, kar pomeni, da telo ne proizvaja dovolj encima laktaze, ki bi to laktozo razgradil. Posledice? Napihnjenost, plini, driska, krči ali pa občutek težkega želodca.

V Sloveniji je takih ljudi manj, okoli 20–25 %, a številke so v porastu. Če opustite mleko, boste zelo verjetno že po nekaj dneh opazili, da vam je lažje, da niste več "balonček", da se lažje osredotočate in da vas po obroku ne "prime" več, kot vas je včasih.

Morda boste bolj zaščiteni pred določenimi vrstami raka

To področje je sicer še vedno predmet raziskav, vendar obstaja več študij, ki so pokazale povezavo med velikim vnosom mleka in določenimi vrstami raka. Švedska raziskava iz leta 2004, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da imajo ženske, ki pijejo več kot eno skodelico mleka na dan, dvakrat večje tveganje, da zbolijo za rakom jajčnikov, kot tiste, ki ga pijejo redko.

Za to naj bi bila kriva galaktoza – enostaven sladkor, ki nastane pri razgradnji laktoze – in ki naj bi povzročal oksidativni stres (kar pomeni, da v telesu nastajajo škodljive molekule, t. i. prosti radikali) ter vnetja. Kronična vnetja pa so povezana s povečanim tveganjem za raka, bolezni srca, Alzheimerjevo boleznijo in drugimi sodobnimi boleznimi.

Lahko boste živeli dlje?

Zdaj si pa predstavljajte to: prenehate piti mleko – in živite dlje? Tako je pokazala raziskava iz leta 2014, objavljena v prestižni reviji British Medical Journal (BMJ). Znanstveniki so 20 let spremljali več kot 100.000 ljudi na Švedskem in ugotovili, da je bilo pri tistih, ki so pili tri ali več kozarcev mleka na dan, tveganje za prezgodnjo smrt kar 15 % višje v primerjavi s tistimi, ki so mleko pili redkeje ali ga sploh niso. Razlog? Spet galaktoza, ki naj bi v telesu sprožala proces prezgodnjega staranja.

Profesorica Karl Michaelsson, ena izmed vodilnih avtoric te raziskave, je celo izjavila: »Obstoječi dokazi kažejo, da veliko mleka ne pomeni nujno več zdravja – v nekaterih primerih pomeni ravno obratno.«

Kaj pa kosti? Ali mleko res ščiti pred zlomi?

Verjetno ste tudi vi odraščali ob trditvi, da je mleko nujno za močne kosti. A danes vemo, da zgodba ni tako preprosta. Čeprav mleko vsebuje veliko kalcija, so raziskave pokazale, da to še ne pomeni nujno manjšega števila zlomov.

Ista raziskava iz Švedske je pokazala tudi, da so ljudje, ki so pili veliko mleka, imeli več zlomov kot tisti, ki ga niso. Telo kalcija iz mleka očitno ne uporabi tako učinkovito, kot smo si dolgo mislili. Bolj koristno je uživati temnolistnato zelenjavo (npr. ohrovt, špinača), mandlje, chia semena, sardine z mehkimi koščicami in sojo, saj ti viri kalcija ne sprožajo v telesu vnetij.

Pozitivno presenečenje: manj bolečin v sklepih

Pri nekaterih ljudeh – predvsem tistih, ki imajo blage avtoimunske težave ali občutljiv imunski sistem – lahko mlečni izdelki sprožijo vnetni odziv. To pomeni, da se imunski sistem začne boriti proti nečemu, kar ni nevarno, a ga telo prepozna kot vsiljivca. Vnetja pa lahko povzročajo bolečine v sklepih, utrujenost, glavobole in celo razpoloženjske motnje.

Več ljudi, ki so iz prehrane izločili mlečne izdelke, poroča, da so se njihove bolečine v kolenih, hrbtu in zapestjih znatno zmanjšale že po 2 do 3 tednih.

Kaj pa nadomestki? Je mandljevo mleko res boljše?

Dandanes imamo veliko izbiro rastlinskih nadomestkov: mandljevo, ovseno, riževo, kokosovo, sojino mleko. A pazite – ne vsi nadomestki so enaki. Nekateri vsebujejo veliko sladkorja, drugi zelo malo hranil. Če se odločate za rastlinsko mleko, iščite takega z oznako "brez dodanega sladkorja", obogatenega s kalcijem, vitaminom D in vitaminom B12.

Mandljevo mleko ima recimo zelo malo kalorij (okoli 30–50 kalorij na skodelico), a tudi malo beljakovin. Sojino mleko je najbližje kravjemu po vsebnosti beljakovin (okoli 7 gramov na skodelico) in je dobro nadomestilo. Ovseno mleko pa je trenutno najbolj priljubljeno in ima blag, kremast okus.

Kaj se splača?

Če povzamemo: opustitev mlečnih izdelkov prinese več koristi kot slabosti – a le, če svojo prehrano uravnotežite z drugimi kakovostnimi viri hranil. Ko enkrat izločite mleko, lahko pričakujete čistejšo kožo, boljšo prebavo, manj vnetij, morda celo boljše razpoloženje in nižje tveganje za nekatere kronične bolezni. In vse to brez drastičnih diet.

Na koncu je odločitev seveda vaša. A če že razmišljate o tem, da bi mleko in mlečne izdelke opustili ali jih vsaj močno zmanjšali, potem veste, da niste sami – in da ima znanost na tem področju že precej jasnih odgovorov.