5 nasvetov za nadzor čustvenega prenajedanja

Če v trenutkih napetosti segate po hrani, je lahko to problem. Problem je tudi, če jeste, ko se kratkočasite. Največji problem pa je, če ne ločite fizične lakote od čustvene.

Ameriški zdravnik in psiholog Leslie Becker, ki se že vrsto let ukvarja s čustvenim prenajedanjem, je oblikoval 5 nasvetov, ki vam bodo pomagali tudi pri hujšanju.



1. Bodite prijazni do sebe
Kesanje in samopomilovanje je najpogostejši vzrok, da se ne morete upreti prigrizkom. Če boste spremenili samopodobo, tudi z lakoto ne boste imeli težav.

2. Preverjajte
Do čustvenega prenajedanja prihaja tudi, če vas kakšna stvar skrbi, ali pa ste negotovi. V takem primeru vedno pomaga, če stvari preverite in se o njih pogovorite s sodelavci, prijatelji, družinskimi člani ... Če vas kakšna stvar teži, potem vaša podzavest sporoča želodcu, da si mora narediti zalogo energije. In to zalogo hitre energije: sladkor in ogljikove hidrate.

3. Jejte z zamikom
Ne jejte, kadar vam kdo ponudi hrano. Vedno recite, da boste jedli kasneje. To recite tudi, če se vam zdi, da ste neizmerno lačni. Če vam uspe pojesti torto pol ure po kosilu, boste želodcu dali pol ure časa, da lahko v miru prebavi. Hkrati to pomeni, da boste pol ure dlje siti. Naj to isto velja tudi za popoldanske prigrizke ob televiziji. Vsakič, ko vzamete piškot, si zapomnite uro in potem poskušajte delati čim daljše premore.

4. Več gibanja
Že 10 minut sprehoda zmanjšuje stres, manj stresa pa vam pomaga pri premagovanju lakote. Redna telesna aktivnost zmanjšuje čustveno lakoto, še bolj pa vam pomaga pri razlikovanju čustvene in fizične lakote.

5. Bodite realni
Čustveno prehranjevanje je nezdravo, zato se ne predajajte ne veselju, še manj pa žalosti. Vsaka stvar, ki vas bo spravila iz čustvenega ravnotežja, se lahko manifestira v preveč kalorijah. Na prijateljevem rojstnem dnevu se vam ni treba za vsako ceno veseliti. In še: če veste, da vam neka hrana škodi, tega na zabavi nikar ne pozabite.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.