Vegetarijanec ali mesojedec: kdo živi dlje? Odgovor znanosti vas bo presenetil

Vprašanje, ki razburka tako zagovornike zelene solate kot ljubitelje nedeljske pečenke, nima enostavnega odgovora. Znanost kaže, da je odločilen predvsem celoten življenjski slog – kakovost hrane, gibanje in spanec – ne pa zgolj to, ali na krožniku pristane meso ali ne.

Predstavljajte si dve sosedi, ki se vsako jutro srečata na sprehodu s psom. Ena že desetletje ne je mesa, druga si brez nedeljske pečenke ne predstavlja kosila. Obe sta vitalni, obe redno hodita na sprehode, obe trdita, da se počutita odlično. Kdo izmed njiju dela več za svoje zdravje? Presenetljivo – znanost na to vprašanje ne odgovarja tako enoznačno, kot bi marsikdo pričakoval.

Pred časom je znanec, ki se je pred leti iz zdravstvenih razlogov odločil za vegetarijansko prehrano, povedal zanimivo izkušnjo: prve mesece se je počutil odlično, a po približno letu dni je opazil vse pogostejšo utrujenost in oslabelost. Šele krvni testi so razkrili, da mu primanjkuje vitamina B12 in železa. "Mislil sem, da je dovolj, da samo nehaš jesti meso," je povedal. "Nihče mi ni povedal, da je treba prehrano nadomestiti z znanjem, ne samo z izpustom." Po nekaj mesecih ustreznega nadomeščanja in premišljenega jedilnika se je počutje povsem uredilo. Njegova zgodba dobro ponazarja, kar potrjuje tudi stroka: vegetarijanstvo lahko prinaša velike koristi, a le, če je ustrezno načrtovano.

Vse bolj jasno pa postaja, da sama prehrana, ne glede na to, ali vključuje meso ali ne, ni edini ključ do zdravja. Pomemben je celoten način življenja – gibanje, spanec, stres in odnos do lastnega telesa.

Naj najprej razčistimo nekaj osnov. Vegetarijanci ne jedo mesa. Nekateri med njimi jedo ribe (to so tako imenovani pesko-vegetarijanci), drugi mlečne izdelke in jajca (ti so lakto-vegetarijanci), najbolj strogi pa so vegani, ki ne uživajo ničesar živalskega izvora – niti medu.

Na prvi pogled se zdi, da bi morali biti vegetarijanci v boljšem zdravstvenem stanju. In res, mnogo študij nakazuje, da imajo rastlinojedci pogosto nižji krvni tlak, manj holesterola in manj težav s prekomerno telesno težo. Toda – ali je vse res tako enostavno?

Presenetljiva avstrijska študija: ali so vegetarijanci res vedno bolj zdravi?

Leta 2017 je iz Avstrije prišla precej odmevna študija, ki je razburila prehranske tabore po vsem svetu in o kateri je poročal tudi RTV Slovenija. Skupina raziskovalcev z Medicinske fakultete v Gradcu je primerjala zdravstveno stanje 1.320 odraslih Avstrijcev, razdeljenih v štiri enako velike skupine: popolne vegetarijance, tiste, ki jedo pretežno rastlinsko hrano, a tudi nekaj mesa, vsejede z zmernim vnosom mesa in vsejede, ki jedo veliko mesa.

In rezultat? Precej nepričakovan. Pokazalo se je, da so vegetarijanci – čeprav so imeli nižjo telesno težo, pili manj alkohola in bili telesno bolj dejavni – pogosteje poročali o rakavih boleznih, alergijah, depresiji in tesnobi. Prav tako so se manj pogosto udeleževali zdravniških pregledov in se redkeje cepili.

Če vas tole skrbi, naj dodamo: raziskovalci niso trdili, da vegetarijanstvo povzroča te bolezni. Gre za povezavo, ne za vzrok. Sami avtorji študije so opozorili, da je lahko razlog za to povezavo tudi to, da se ljudje s že obstoječimi težavami pogosteje odločajo za spremembo prehrane – torej postanejo vegetarijanci, ker že imajo zdravstvene težave, in ne obratno.

Zanimivo je, da podobnega vzorca pri obsežnejši in dosti novejši raziskavi Oxfordske univerze niso opazili. Po poročanju portala Vizita.si je ta študija, objavljena v reviji British Journal of Cancer in izvedena pod okriljem Oxford Population Health, na podlagi podatkov, zbranih v povprečju 16 let, pokazala, da imajo vegetarijanci na splošno nižje tveganje za več vrst raka – razen za enega redkega tipa raka požiralnika, kjer so raziskovalci opazili nasprotno povezavo, katere vzrok še ni povsem pojasnjen. To le še potrjuje, da je prehransko-zdravstvena slika vse prej kot črno-bela.

Britanska študija: manj srčnih bolezni, a več kapi?

Tudi britanski znanstveniki so razburkali vode z raziskavo, objavljeno v ugledni reviji British Medical Journal. V 18 let dolgi študiji, v kateri je sodelovalo več kot 48.000 ljudi, so ugotovili, da imajo vegetarijanci in vegani sicer manj srčnih bolezni, a hkrati približno petino večje tveganje za ishemično možgansko kap.

Razlog? Raziskovalci so med drugim izpostavili pomanjkanje vitamina B12, ki ga v rastlinski hrani skorajda ni. Ta vitamin ima ključno vlogo pri delovanju živčnega sistema in nastajanju rdečih krvničk. Če ga ni dovolj, lahko pride do težav s krvnim obtokom in tudi poškodb živčevja.

B12 sicer najdemo skoraj izključno v živilih živalskega izvora, kot so meso, mleko in jajca. Pri vegetarijancih in veganih je zato priporočljivo uživanje obogatenih živil ali prehranskih dopolnil – kot smo podrobneje pojasnili tudi v prispevku o vegetarijanski in vsejedi prehrani v luči novejših raziskav. Če tega ne naredijo, se tveganje za pomanjkanje občutno poveča.

Vendar so raziskovalci opozorili tudi na drugo možno razlago: morda razlog za večjo pojavnost možganske kapi ni samo prehrana, ampak razlike v celotnem življenjskem slogu – denimo stres, spanje, telesna aktivnost.

Vegetarijanstvo ni enoznačno

Včasih se zdi, kot da je vegetarijanstvo neka čarobna dieta, ki sama po sebi prinaša dolgo življenje in popolno zdravje. A resnica je bolj kompleksna. Obstaja cela vrsta različic: od veganov do tistih, ki jedo mlečne izdelke, jajca, celo ribe. Vsaka od teh različic ima svoje prednosti in pasti.

Na primer: beljakovine so za telo nujne. Brez njih ni mišic, hormonov in zdrave kože. Meso jih vsebuje v obilju, medtem ko jih je v rastlinski hrani nekoliko težje dobiti v enaki biološki vrednosti. Tudi železo je iz mesa telo bolje izkoristi kot iz rastlinskih virov. Če ga zaužijemo premalo, lahko po nekaterih ugotovitvah pride do anemije, kar se kaže kot utrujenost, slabša koncentracija in bledica.

A naj vas ne skrbi – železo je mogoče dobiti tudi iz rastlinskih virov, kot so stročnice, suho sadje, polnozrnate moke in bučna semena. Le kombinirati jih je treba s hrano, bogato z vitaminom C (na primer kislo zelje, paprika ali limona), saj ta izboljša vsrkavanje železa.

Rastlinska hrana: prednosti, ki jih ne smemo spregledati

Po drugi strani je rastlinska prehrana polna vlaknin, antioksidantov in snovi, ki po nekaterih ugotovitvah ščitijo pred boleznimi srca, sladkorno boleznijo tipa 2, visokim krvnim tlakom in nekaterimi vrstami raka.

Velika metaanaliza iz leta 2019, ki je vključila več kot 300.000 ljudi, nakazuje, da uživanje več sadja in zelenjave lahko zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt za približno četrtino.

Tudi LDL holesterol, ki mu pravimo kar "slabi holesterol", je pri vegetarijancih običajno nižji, kar pomeni manjšo nevarnost za zamašitev žil. Poleg tega imajo rastlinojedi tudi nižji indeks telesne mase, kar pomeni, da so redkeje prekomerno težki – odvečna teža pa je danes po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) globalni javnozdravstveni izziv, ki prizadeva ogromno ljudi po svetu.

Kar zadeva meso, pa je previdnost še posebej smiselna pri predelanih izdelkih. Kot smo podrobneje opisali v prispevku Ali meso poveča tveganje za številne bolezni?, je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pod okriljem WHO rdeče meso uvrstila med snovi, ki verjetno povečujejo tveganje za rakava obolenja, predelano meso pa med tiste, pri katerih je povezava že dokazana. To seveda ne pomeni, da je treba meso povsem opustiti – pomeni le, da je smiselno paziti na vrsto in količino, kar lepo razloži tudi prispevek Predelano meso in rak: kaj se dogaja v vašem telesu?.

Kaj pravijo ljudski zdravilci?

V ljudskem zdravilstvu že stoletja velja načelo zmernosti. Naši predniki niso jedli mesa vsak dan – pogosto le ob praznikih ali ob nedeljah. Prehrana je temeljila na žitih, stročnicah, koreninah in fermentiranih jedeh – na primer kislem zelju in repi, ki sta naravna probiotika.

Po starem izročilu naj bi "tisti, ki vsak dan je meso, sicer hitro tekel, a kdaj pa kdaj ga srce prehiti". To je bil način, kako so stari ljudje opozarjali, da preveč mesa, zlasti rdečega, ni dobro za srce. Sodobne raziskave to ljudsko modrost v veliki meri potrjujejo: pogostejše uživanje večjih količin rdečega in predvsem predelanega mesa je po nekaterih ugotovitvah povezano s povečanim tveganjem za bolezni srca in prebavnega sistema.

Kaj svetujejo strokovnjaki?

Dr. Frankie Phillips iz Britanskega dietetičnega združenja (BDA) poudarja, da mora biti prehrana, ne glede na to, ali vključuje meso ali ne, raznolika, uravnotežena in načrtovana. Izpostavlja pomen uživanja lokalne, sezonske hrane, polnovrednih živil in izogibanja močno predelanim izdelkom.

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da ljudje dnevno zaužijejo vsaj 400 gramov sadja in zelenjave ter omejijo vnos rdečega in predelanega mesa, saj je slednje, kot poroča tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), povezano s povečanim tveganjem za določene oblike raka.

Kaj to pomeni za vas?

Če ste vegetarijanec, ni nobene potrebe, da bi zdaj v paniki posegli po klobasi. Ključ je v znanju in ravnovesju. Pazite, da v prehrani ne manjka ključnih vitaminov in mineralov – predvsem B12, železa, cinka in omega-3 maščobnih kislin. Slednje najdete tudi v lanenem semenu, oreščkih in nekaterih vrstah morskih alg, kot smo opisali v prispevku Ali potrebujete več maščob v svoji prehrani?

Če pa jeste meso, velja stara modrost: naj bo to kakovostno meso, po možnosti od lokalnega kmeta, uživano v zmernih količinah. In ne pozabite na gibanje, svež zrak in dober spanec – brez tega še tako skrbno načrtovana dieta ne pomaga veliko.

Zaključek

Vegetarijanstvo ni čudežna rešitev, tako kot tudi mesna prehrana sama po sebi ni pot v pogubo. Če smo pošteni, je največ, kar lahko naredimo za svoje zdravje, da znamo prisluhniti telesu, razmišljamo s svojo glavo in izbiramo hrano, ki nas nahrani telesno in duševno.

Vsak korak k bolj naravni, uravnoteženi prehrani je korak v pravo smer.

Opozorilo: Besedilo je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika ali kliničnega dietetika. Pred večjimi spremembami prehrane, zlasti pri obstoječih zdravstvenih težavah, se posvetujte s strokovnjakom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.