Vegetarijanci ali mesojedci – kdo je bolj zdrav?

Naj najprej razčistimo nekaj osnov. Vegetarijanci ne jedo mesa. Nekateri med njimi jedo ribe (to so tako imenovani pesko-vegetarijanci), drugi mlečne izdelke in jajca (ti so lakto-vegetarijanci), najbolj strogi pa so vegani, ki ne uživajo ničesar živalskega izvora – niti medu.

Na prvi pogled se zdi, da bi morali biti vegetarijanci v boljšem zdravstvenem stanju. In res, mnogo študij kaže, da imajo rastlinojedci pogosto nižji krvni tlak, manj holesterola in manj težav s prekomerno telesno težo. Toda – ali je vse res tako enostavno?



Šokantna avstrijska študija: vegetarijanci manj zdravi?

Leta 2024 je iz Avstrije prišla precej odmevna študija, ki je razburila prehranske tabore po vsem svetu. Skupina raziskovalcev z Medicinske fakultete v Gradcu je primerjala zdravstveno stanje več kot 1300 odraslih Avstrijcev, razdeljenih v štiri skupine: popolne vegetarijance, tiste, ki jedo pretežno rastlinsko hrano, a tudi nekaj mesa, vsejede z zmernim vnosom mesa in vsejede, ki jedo veliko mesa.

In rezultat? Presenetljiv. Pokazalo se je, da so vegetarijanci – čeprav so imeli nižjo telesno težo in so pili manj alkohola – pogosteje poročali o rakavih boleznih, alergijah, depresiji in tesnobi. Prav tako so se manj pogosto udeleževali zdravniških pregledov in se redkeje cepili.

Če vas tole skrbi, naj dodamo: raziskovalci niso trdili, da vegetarijanstvo povzroča te bolezni. Gre za povezavo, ne za vzrok. Tudi epidemiologinja Nathalie Burkert, ki je sodelovala pri raziskavi, je opozorila, da je lahko razlog za to povezavo tudi to, da se ljudje s težavami pogosteje odločajo za spremembo prehrane – torej postanejo vegetarijanci, ker že imajo zdravstvene težave.

Britanska študija: manj srčnih bolezni, več kapi?

Tudi britanski znanstveniki so razburkali vode z raziskavo, ki je bila objavljena v ugledni reviji British Medical Journal. V kar 18 let dolgi študiji, v kateri je sodelovalo 48.000 ljudi, so ugotovili, da imajo vegetarijanci in vegani resda manj srčnih bolezni, a hkrati 20 % večje tveganje za možgansko kap.

Razlog? Sprva so domnevali, da gre za pomanjkanje vitamina B12, ki ga v rastlinski hrani skorajda ni. Ta vitamin ima ključno vlogo pri delovanju živčnega sistema in nastajanju rdečih krvničk. Če ga ni dovolj, lahko pride do težav s krvnim obtokom in tudi poškodb možganov.

B12 sicer najdemo skoraj izključno v živilih živalskega izvora, kot so meso, mleko in jajca. Pri vegetarijancih in veganih je zato priporočljivo uživanje obogatenih živil ali prehranskih dodatkov. Če tega ne naredijo, tveganje za težave občutno naraste.

Vendar so raziskovalci opozorili tudi na drugo možno razlago: morda razlog za večjo pojavnost možganske kapi ni samo prehrana, ampak razlike v celotnem življenjskem slogu: denimo stres, spanje, telesna aktivnost.

Vegetarijanstvo ni enoznačno

Včasih se zdi, kot da je vegetarijanstvo neka čarobna dieta, ki prinaša dolgo življenje in popolno zdravje. A resnica je bolj kompleksna. Obstaja cela vrsta različic: od veganov do tistih, ki jedo mlečne izdelke, jajca, celo ribe. Vsaka od teh različic ima svoje prednosti in pasti.

Na primer: beljakovine so za telo nujne. Brez njih ni mišic, hormonov in zdrave kože. Meso jih vsebuje v obilju, medtem ko jih je v rastlinski hrani nekoliko težje dobiti. Tudi železo je bolj razpoložljivo iz mesa kot iz rastlinskih virov. Če ga zaužijemo premalo, lahko pride do anemije, kar pomeni utrujenost, slabšo koncentracijo in bledico.

A naj vas ne skrbi, železo je možno dobiti tudi iz rastlinskih virov, kot so stročnice, suho sadje, polnozrnate moke in bučna semena. Le kombinirati jih je treba s hrano bogato z vitaminom C (na primer kislo zelje, paprika ali limona), saj ta izboljša vsrkavanje železa.

Rastlinska hrana: prednosti, ki jih ne smemo spregledati

Po drugi strani je rastlinska prehrana polna vlaknin, antioksidantov in snovi, ki ščitijo pred boleznimi srca, sladkorno boleznijo tipa 2, visokim krvnim tlakom in nekaterimi vrstami raka.

Na primer, velika metaanaliza iz leta 2019, ki je vključila več kot 300.000 ljudi, je pokazala, da uživanje več sadja in zelenjave zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt za kar 25 %.

Tudi LDL holesterol, ki mu pravimo kar "slabi holesterol", je običajno nižji pri vegetarijancih, kar pomeni manjšo nevarnost za zamašene žile in srčni infarkt. Poleg tega imajo rastlinojedi tudi nižji indeks telesne mase, kar pomeni, da so redkeje debeli – in debelost je danes že svetovna pandemija. Po podatkih WHO ima skoraj 2 milijardi ljudi po svetu prekomerno telesno težo.

Kaj pravijo ljudski zdravilci?

V ljudskem zdravilstvu že stoletja velja načelo zmernosti. Naši predniki niso jedli mesa vsak dan – pogosto le ob praznikih ali ob nedeljah. Prehrana je temeljila na žitih, stročnicah, koreninah in fermentiranih jedeh – na primer kislem zelju in repi, ki sta naravna probiotika.

Po starem izročilu je "mož, ki je meso vsak dan, hiter kot jelen, a kdaj pa kdaj ga srce prehiti". To je bil način, kako so stari ljudje opozarjali na to, da preveč mesa, zlasti rdečega, ni dobro za srce. Danes to potrjuje tudi znanost: redno uživanje večjih količin rdečega mesa povečuje tveganje za rak debelega črevesa, bolezni srca in celo prezgodnjo smrt.

Kaj svetujejo strokovnjaki?

Dr. Frankie Phillips iz Britanskega dietetičnega združenja poudarja, da mora biti prehrana, ne glede na to, ali vključuje meso ali ne, raznolika, uravnotežena in načrtovana. Poudarja pomen uživanja lokalne, sezonske hrane, polnovrednih živil in izogibanje močno predelanim izdelkom.

Tudi WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) priporoča, da ljudje dnevno zaužijejo vsaj 400 gramov sadja in zelenjave, omejijo vnos rdečega mesa na manj kot 500 gramov na teden ter popolnoma izločijo predelano meso (kot so hrenovke, salame, paštete), ki dokazano povečujejo tveganje za raka.

Kaj to pomeni za vas?

Če ste vegetarijanec, ni nobene potrebe, da bi zdaj panično kupili klobaso. Ključ je v znanju in ravnovesju. Pazite, da v prehrani ne manjka ključnih vitaminov in mineralov – predvsem B12, železa, cinka in omega-3 maščobnih kislin. Te najdete tudi v lanenem semenu, oreščkih in morskih algah.

Če pa jeste meso, velja stara modrost: naj bo to kakovostno meso, po možnosti od lokalnega kmeta, brez hormonov in antibiotikov, ter uživano v zmernih količinah. In ne pozabite na gibanje, svež zrak in dober spanec – brez tega še tako popolna dieta ne pomaga.

Zaključek

Vegetarijanstvo ni čudežna rešitev, tako kot tudi mesna prehrana ni pot v pogubo. Če smo pošteni, je največ, kar lahko naredimo za svoje zdravje, da znamo prisluhniti telesu, razmišljamo s svojo glavo in izbiramo hrano, ki nas nahrani telesno in duševno.

Vsak korak k bolj naravni, uravnoteženi prehrani je korak v pravo smer.