Paradižnik in korenje kuhajmo, papriko in špinačo pa ne

Za paradižnik je znano, da se celice antioksidanta likopena sprostijo šele, ko ga kuhamo. Zato je kuhan paradižnik veliko bolj zdrav, kot surov. Poleg tega naše telo skoraj v celoti vsrka hranljive snovi iz kuhanega paradižnika, iz surovega pa le 10 do 15 %.

Gotovo ste slišali za brokoli, da je najbolj zdrav, če ga na pari le malo omehčamo. Surov brokoli namreč vsebuje sulforafan, ki je prav odlično sredstvo proti raku.



Obstaja cela vrsta rastlin, ki jih uvrščamo v družino križnic. Te rastline v surovem stanju preprečujejo tvorbo ščitničinega hormona, zato jih je priporočljivo kuhati. Vendar ne preveč, da ne izgubijo ostalih hranilnih snovi. Dovolj je, da jih na pari rahlo omehčamo. V to skupino poleg brokolija spadajo še rukola, ohrovt, cvetača, repa, kitajsko zelje, brstični ohrovt, redkev (bela in rdeča), koleraba, rabarbara.

Med jedi, ki jih nikdar ne bi smeli jesti surove, spadajo krompir, jajčevci, fižol, soja, leča.

Podobno kot za paradižnik, velja tudi za korenje. Med kuhanjem korenje izgubi maščobe s tem pa se sprosti tudi do 10-krat več beta-karotena. Telo tako lažje in bolje vsrka hranljive snovi iz kuhanega korenja.

Špinače skoraj nikoli ne bi smeli kuhati. Najboljša je kot solata, ali pa dodatek k sladicam ali zelenim smoothijem. Ima namreč ogromno vitamonov A in C, folne kisline in vrste mineralov, ki krepijo imunski sistem, možgane, srce ... Če špinačo segrejemo na več kot 36 stopinj Celzija, uničimo tisto, kar je najboljše pri njej.

Zgodba zelja je še bolj zanimiva. Če ga jemo surovega, dobimo veliko vitamina C in A, ki sta topna v maščobah, zato je priporočljivo jesti surovo zelje z veliko zdravega (olivnega) olja. Če ga jemo kuhanega, tudi ni nič narobe. Kuhano zelje namreč postane močno zdravilo proti raku, ker se sprostijo antioksidanti, pa tudi veliko mineralov je lažje topnih v našem telesu. Ne pozabit, da ima zelje veliko folne kisline in kalcija. Jesti je torej priporočljivo oboje - kuhano in surovo.

Še podrobnost o rdečem popru. Jedi, ki so toplejše od 36 stopinj Celzija (to je temperatura do katere so obstojni vitamini - to velja zlasti za vitamin C), ne bi smeli nikdar začiniti. Popramo lahko jedi šele, ko se ohladijo. Poper ima veliko vitamina C, njegovi pozitivni učinki na presnovo pa so tako bistveno večji.

In še: toplota zmanjša popru okus.

Kljub vsemu pa ima surova hrana veliko prednosti pred kuhano. Če jemo surovo, v telo vnesemo bistveno manj maščob, manj sladkorja in predvsem soli. Vse to je sicer dobro za nekaj časa, ne pa na dolgi rok, ker je naše telo narejeno tako, da potrebuje raznoliko hrano. Raznolika hrana pa pomeni tudi raznoliko pripravo.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.