Limona je kisla, a v telesu deluje bazično: kaj vaša hrana res počne s krvjo

Kislinsko-bazično ravnovesje v telesu je eden najpomembnejših, a pogosto spregledanih temeljev dobrega počutja – kaj jemo, se odraža v tem, kako deluje vsaka celica v nas.

Predstavljajte si, da vsak dan točite napačno gorivo v avto in se nato čudite, zakaj motor zakrkne. Podobno se dogaja z našim telesom, kadar dan za dnem posegamo po hrani, ki ga zakisa. Utrujenost brez pravega razloga, ponavljajoče se okužbe, občutek teže po obroku – vse to so pogosti spremljevalci porušenega kislinsko-bazičnega ravnovesja. Telo nam nenehno pošilja sporočila; vprašanje je le, ali jih znamo prebrati.

Zgodba iz prve roke

Sosedova žena, učiteljica v svojih petdesetih, se je leta pritoževala nad kronično utrujenostjo in pogostimi prehladi. Zdravniki niso našli ničesar posebnega. Nato jo je prijateljica prepričala, naj za en mesec radikalno poveča delež zelenjave in sadja v prehrani ter zmanjša meso, kruh in mlečne izdelke. Že po treh tednih je opazila razliko: vstajala je spočita, glavoboli so izginili, prehlade tisto jesen sploh ni imela. Ni potrebovala nobenih dragih dodatkov – le premišljen izbor tega, kar je naložila na krožnik.

Ste vedeli, da mora imeti kri natančno določen pH?

Človeška kri mora imeti ves čas pH vrednost med 7,35 in 7,45 – torej rahlo bazično. Kot pojasnjuje zdravje.si, velja: vrednosti pod 7,0 ali nad 7,8 resno ogrozijo delovanje organizma. Tega ravnovesja ni enostavno vzdrževati, še posebej kadar se ne prehranjujemo premišljeno. Bio trgovina Norma izpostavlja, da različni predeli telesa vzdržujejo različne pH vrednosti: v želodcu prevladuje izrazito kislo okolje (pH med 1,5 in 3), medtem ko mora kri ostati dosledno v omenjenem bazičnem razponu.

Kadar notranje ravnovesje porušimo in to traja več dni, strokovnjaki opozarjajo, da se naš imunski sistem lahko oslabi do te mere, da smo bolj dovzetni za okužbe. Telo je namreč celovit sistem: ko ne skrbimo zanj z ustrezno prehrano, trpijo vsi notranji organi – ne le tisti, ki jih vidimo ali otipamo.

Zato je res pomembno, da telo ostaja v pogonu – in tu ne gre le za zunanjo, fizično aktivnost. Enako dobro morajo delovati tudi notranji organi, jetra, ledvice, prebavni trakt. Vse to pa je tesno povezano s tem, kar jemo.

Poznate kislo hrano? Marsikaj vas bo presenetilo

Ena najpogostejših zablod je, da je kisla hrana tista, ki ima kisel okus. V resnici ni tako. Kot pojasnjuje Zakisanost.net, živila razvrščamo glede na njihov učinek v telesu po presnovi – ne glede na okus. Merilo je t. i. PRAL vrednost (potencialna kislinska obremenitev ledvic).

Med kislotvorna živila sodijo:

• Vse vrste mesa (govedina, svinjina, perutnina), ribe in raki
• Jajca, mesni izdelki (salame, paštete, hrenovke)
• Mlečni izdelki: sir, skuta, sladoled, polnomastno mleko
• Žitarice: kruh (zlasti beli), testenine, beli riž
• Orehi, lešniki, sezamova in sončnična semena
• Alkohol, sladkor in večina industrijsko predelane hrane

Revija Za moje zdravje posebej poudari, da je prav alkohol med najbolj kislotvorno delujočimi snovmi – kar preseneča mnoge, ki bi ga uvrstili v nevtralno kategorijo.

Poznate hrano z baznim pH? Nekateri primeri vas bodo preseneti

Bazično delujoča hrana – torej tista, ki jo moramo zaužiti v večini – obsega precej bolj pisano paleto, kot si marsikdo misli:

• Zelenjava vseh vrst: špinača, brokoli, kumare, paradižnik, rdeča pesa, česen, čebula, peteršilj
• Večina svežega sadja: jabolka, banane, marelice, jagode, avokado, kivi, pomaranče
• Krompir (pogosto nepravično na slabem glasu!)
• Kava in čaj (da, pravilno ste prebrali)
• Čokolada (visokokakovostna, temna)

Posebno poglavje si zasluži limona. Njen okus je sicer izrazito kisel, a v telesu deluje bazično – limona velja za eno najboljših naravnih pomočnic pri ohranjanju ravnovesja. Zakisanost.net pojasnjuje, da citronska kislina v limoni ledvice pretvorijo v bikarbonate, ki pomagajo nevtralizirati odvečne kisline. Podobno velja za jabolčni kis – kljub kiselkastemu okusu deluje v telesu bazično. Na Vemkajjem.si si lahko preberete o 12 razlogih, zakaj ga je dobro uživati vsak dan, od izboljšane prebave do uravnavanja krvnega sladkorja.

Svet24 povzema preprost recept: limonada brez sladkorja je eden najcenejših in najučinkovitejših dnevnih navad za podporo ravnovesja. Žlica jabolčnega kisa, razredčenega v kozarcu vode, pred obrokom, pa je, kot trdi tudi Bodi eko, stara praksa, ki jo potrjujejo tudi sodobne raziskave.

Zakaj je ravnovesje med kislim in bazičnim tako pomembno?

Ko zaužijemo preveč kislotvorne hrane in premalo bazične, telo nima dovolj sredstev, da bi nevtraliziralo nastale kisline. Zakisanost.net opozarja, da telo v takem primeru shrani kisline v tkiva in tekočine. Artrosana.si dodaja, da si telo v skrajnih primerih "izposodi" alkalne minerale – kalcij, magnezij in fosfor – kar dolgoročno obrabi kosti in sklepe.

Znaki, ki morda kažejo, da je vaše kislinsko-bazično ravnovesje porušeno, vključujejo stalno utrujenost, pogosta obolenja dihal, prebavne motnje in splošno slabo počutje. Vizita.si poudarja, da je sodobni način življenja – stres, pomanjkanje spanja, prevelika količina procesiranih živil – eden glavnih razlogov za naraščajoče težave s kislinsko-bazičnim ravnovesjem.

Na portalu Vemkajjem.si smo o tej tematiki pisali z različnih zornih kotov:

• 7 alkalnih jedi, za vsak dan v tednu – spoznajte zelenjavo in oreščke, ki bi jih morali imeti na mizi vsak teden
• 7 jesenskih sokov za boljši imunski sistem – naravni napitki, ki krepijo odpornost
• Kaj se zgodi s telesom, če pred spanjem zaužijete jabolčni kis – presenetljivi učinki starodavnega živila
• Čisti toksične strupe – preprost jutranji napitek, ki pomaga pri razstrupljanju

Kaj storiti? Praktičen nasvet za vsak dan

Strokovnjaki priporočajo, da naj bazična živila – zelenjava, sveže sadje, kakovostna olja – tvorijo vsaj 60 do 70 % vsakodnevnega jedilnika. Preostalih 30 do 40 % je prostora za kislotvorne jedi: meso, kruh, mlečne izdelke. Svet24 ponuja lepo prispodobo: zdravje je kot vožnja s kolesom – dokler se gibamo v ravnovesju, smo stabilni; ko nehamo, se ujeti ni vedno enostavno.

Verjetno ni težko ugotoviti, da večina nas poje (pre)veliko kisle hrane. Ampak sprememba ni niti zahtevna niti draga – gre za postopno prerazporeditev tega, kar naložimo na krožnik. Vsak obrok je nova priložnost.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.