Ko medicina molči: 5 mitov o raku, ki jih znanost še vedno rešuje

Rak velja za eno najbolj zastrašujočih bolezni sodobnega časa. Povezujemo ga z nezdravim življenjskim slogom, stresom, pomanjkanjem gibanja in manj hranilno, včasih tudi preveč predelano hrano. Ko se ti dejavniki tveganja v telesu dolgo časa kopičijo, se lahko razvije bolezen, ki marsikomu popolnoma spremeni življenje. Prav zato je okoli raka nastalo tudi veliko mitov – nekateri izvirajo iz napačno razumljene znanosti, drugi iz strahu, tretji iz preprostega izkrivljanja dejstev. Poglejmo, kaj o petih najpogostejših trditvah dejansko pravijo raziskave.

Znanka, ki je pred leti prestala zdravljenje raka dojke, večkrat pove, da jo je najbolj izčrpavalo prav to, koliko nasprotujočih si "nasvetov" je prejela od ljudi v svoji okolici – od tega, naj preneha jesti sladkor, do tega, naj bo "samo bolj pozitivna". Njena izkušnja je dober opomnik, zakaj je pomembno ločevati med tem, kar o raku dejansko vemo, in tem, kar je le trdovraten mit.

Mit 1: rak je vedno usoden

Na srečo to ne drži. Diagnoza raka danes ni to, kar je bila pred nekaj desetletji. Po najnovejšem poročilu Ameriškega društva za raka (American Cancer Society) je petletno relativno preživetje pri vseh vrstah raka skupaj prvič doseglo 70 odstotkov, medtem ko je bilo sredi sedemdesetih let preteklega stoletja preživetje le okoli 50-odstotno. Pri nekaterih vrstah raka, kot so ščitnični, prostatni in testisni rak, petletno preživetje danes presega 95 odstotkov. Seveda ostajajo velike razlike med posameznimi vrstami raka in stadiji bolezni – nekatere oblike, zlasti odkrite v napredovali fazi, so še vedno zelo težko ozdravljive. Zato je zgodnje odkrivanje tako pomembno, prav tako pa velja upoštevati, da je zdravljenje pogosto dolgotrajen proces, ki lahko traja mesece ali leta.

Mit 2: sladkor "hrani" raka

To je eden najbolj razširjenih in obenem najbolj poenostavljenih mitov. Res je, da rakave celice porabljajo bistveno več glukoze kot zdrave celice – temu pojavu pravimo Warburgov učinek, poimenovan po nemškem biokemiku Ottu Warburgu, ki ga je opisal že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Prav ta učinek izkoriščajo tudi PET-slikanja, s katerimi zdravniki iščejo tumorje v telesu. Vendar to ne pomeni, da žlica sladkorja v kavi pospeši rast tumorja ali da bo popolna opustitev sladkorja "stradala" raka. Po pojasnilih Cancer Research UK je povezava med sladkorjem in rakom predvsem posredna: prekomerno uživanje sladkorja prispeva k debelosti in povišanim ravnem inzulina, oboje pa je znano dejavnik tveganja za razvoj več vrst raka. Z drugimi besedami – sladkor sam po sebi verjetno ne "hrani" rakavih celic hitreje kot preostalo telo, škoduje pa posredno, prek telesne teže in presnove. Podobno smo pisali tudi v prispevku Hrana in prehranska dopolnila proti zamaščenim jetrom, kjer je omejevanje sladkorja eden ključnih ukrepov za presnovno zdravje. Zmerno uživanje sladkorja torej ni razlog za paniko, je pa vsekakor razlog več za bolj uravnoteženo prehrano – tudi zato, ker sladkane pijače in visoko predelana hrana veljajo za enega izmed dejavnikov tveganja, o čemer pišemo v prispevku 7 vsakdanjih živil, ki dokazano povečujejo tveganje za raka.

Mit 3: umetna sladila povzročajo raka

Zgodba o umetnih sladilih je bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Julija 2023 je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), del Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), aspartam – enega najpogosteje uporabljenih umetnih sladil – uvrstila v skupino 2B, torej med snovi, ki so "možno rakotvorne za ljudi". Ta ocena temelji na omejenih dokazih, predvsem v povezavi z redko obliko jetrnega raka. Hkrati pa je isti dan skupni odbor WHO in Organizacije za prehrano in kmetijstvo (JECFA) potrdil, da dosedanja priporočena dnevna količina aspartama ostaja nespremenjena, saj dokazi o tveganju pri običajnem uživanju niso prepričljivi. Za odraslo osebo s približno 70 kilogrami telesne teže bi to pomenilo, da bi morala popiti več kot devet do štirinajst pločevink dietne pijače na dan, da bi presegla priporočeno mejo. Kljub temu velja: nobeno sladilo, naravno ali umetno, ni "zdravo" v neomejenih količinah, sladkanje pa je vsekakor bolje omejiti kot iskati bližnjice v obliki nadomestkov.

Mit 4: rak je nalezljiv

Tu gre za enega tistih mitov, ki povzročajo veliko po nepotrebnem trpljenja – tako bolnikom kot njihovim najbližjim. Po dosedanjih spoznanjih, ki jih povzemata tudi Ameriško društvo za raka in Dana-Farber Cancer Institute, se rak ne prenaša z dotikom, poljubom, deljenjem hrane ali kakršnim koli običajnim stikom. Rakave celice namreč v telesu druge zdrave osebe praviloma ne morejo preživeti, saj jih imunski sistem prepozna kot tuje in jih uniči. Od kod potem zmeda? Nekatere okužbe – na primer s HPV, virusom hepatitisa B in C ali bakterijo H. pylori – dokazano povečujejo tveganje za določene vrste raka in se lahko prenašajo med ljudmi. Vendar to ni isto kot prenos raka samega: prenaša se okužba, ne rakava bolezen. Zato je pomembno cepljenje proti HPV in hepatitisu B ter pravočasno zdravljenje kroničnih okužb, saj s tem zmanjšamo dejavnike tveganja – ne pa zato, ker bi se rak lahko "nalezel" od bolnika.

Mit 5: pozitivna naravnanost pozdravi raka

Ta trditev je verjetno ena najbolj čustveno nabitih, saj bolnikom, ki jim kljub trudu ne uspe premagati bolezni, lahko po nepotrebnem nalaga občutek krivde. Obsežna raziskava z več kot tisoč bolniki z rakom glave in vratu, ki jo je vodil psiholog James Coyne s Univerze Pensilvanije, ni našla nobene povezave med čustvenim stanjem bolnika in dolžino preživetja. Tudi Ameriško društvo za raka pojasnjuje, da znanstveni dokazi ne potrjujejo, da bi vztrajno pozitivno razmišljanje samo po sebi podaljšalo življenje ali olajšalo potek bolezni. Ima pa optimizem – realističen, ne prisiljen – dokazano pozitiven vpliv na kakovost življenja, lažje soočanje z zdravljenjem in splošno počutje, kar potrjuje tudi Ameriški inštitut za raziskave raka (AICR). Skratka: dobra volja ne zdravi raka, lahko pa naredi pot skozi zdravljenje bolj znosno – kar ni malo.

Kaj si zapomniti

Miti o raku so tako trdoživi zato, ker se pogosto naslanjajo na drobec resnice, ki ga nato izkrivimo ali potegnemo predaleč. Rakave celice res porabljajo več glukoze, a to ne pomeni, da nas sladkor v kavi "obsoja" na bolezen. Umetna sladila niso povsem brez vprašanj, a v okviru priporočenih količin niso dokazano nevarna. Rak se ne prenaša med ljudmi, čeprav nekatere okužbe, povezane z rakom, to lahko počnejo. In pozitivna naravnanost, čeprav ne pozdravi bolezni, olajša pot skozi njo. Največ za svoje zdravje lahko naredimo z uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnostjo, izogibanjem kajenju in prekomernemu uživanju alkohola ter rednimi preventivnimi pregledi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.