Recept s katerim Kitajci že tisočletja zdravijo sodobne bolezni

Tradicionalna kitajska medicina in azijski način življenja očitno nimata težav z boleznimi sodobnega načina življenja. Tegob, ki jih imamo na zahodu, na vzhodu praktično ne poznajo, nutricisti pa verjamejo, da so odkrili razlog, zakaj je temu tako.

Britanska zdravnika dr. Joseph Mercola in dr. Lina Siung sta vso pozornost namenila cvetovom. V Aziji so namreč cvetovi sestavni del prehrane, česar na zahodu ne poznamo.



Zdravnika sta tako ugotovila, da so najbolj univerzalno zdravilo cvetovi vrtnic. Kitajci imajo cvetove nekaj dni v vazi, ko pa se razcvetijo, pa jih dodajo na krožnik (na zahodu ima 75 % gospodinj rože v vazi, dokler povsem ne ovenijo). Vrtnice namreč preprečujejo bolezni srca. Imajo veliko fenolov, kar preprečuje vnetja, zdravi več vrst rakov, krepi imunski sistem in izboljšuje počutje. Britanska zdravnika predlagata, da naslednjič šopek vrtnic, ki ga dobite v dar, raje pojeste, seveda pa tudi pri cvetovih velja podobno, kot pri zelenjavi.

Vrtnice iz domačega vrta so veliko bolj zdravilne od gojenih v rastlinjakih.

Naslednji pomemben cvet so kamilice, ki pomirjajo, pomagajo pri regeneraciji mišic, sproščajo, prav tako delujejo protivnetno. Posušene kamilice v obliki čaja so sicer dober nadomestek, vendar pa Kitajci svežih kamilic ne bi zamenjali s posušenimi za nič na svetu. Zadnje so drobni, beli cvetovi povsem pri vrhu popolnosti.

Tudi cvetovi vijolic so na Kitajskem zelo dragoceni. Zaradi njih je v Aziji občutno manj težav z ožiljem. Vijolice čistijo kri, krepijo stene žil, sproščajo mišice, živčevje, so zelo dobro sredstvo proti stresu. Eterična olja iz vijolic so med najbolj iskanimi, a hkrati tudi zahtevnimi. Zares zdravilni cvetovi so le tisti, ki so nabrani ob jutranji rosi na zahodnih obronkih gozdov. Za Kitajce je tudi nabiranje cvetov obred, ki so ga tisočletja dograjevali njihovi babice in dedki. Tradicija igra v Aziji velik pomen (za razliko od zahodnega sveta).

Še na en cvet ne smemo pozabiti, ki pa v naših krajih ni tako redek. Gre za cvetove sivke, ki pomirja živčevje in mišice, hkrati pa ima zelo veliko likopena in luteina, ki zavirajo razvoj metastaz. Za likopen vemo, da ga je veliko v kuhanem paradižniku in bananah, dobro pa bi bilo pogosteje uporabiti tudi cvetove sivke.

Kot pravita Dr. Mercola in dr. Siungova, sta šele na začetku raziskovalne poti. Dejstvo je, da so praktično vsi cvetovi bogat vir vitaminov, folne kisline, riboflavina, piridoksina, miacina ... Eterična olja iz rastlin so tudi pri nas zelo priljubljena in dokazano imajo pozitivne učinke, da bi pa to postal del naše vsakdanje prehrane, pa še nismo preklopili.

Razen, kadar gre za cvetove buč, ki jih priznani kuharji opisujejo, da so najlepši jesenski poklon narave obdarjen na zunaj in navznoter in jih vse pogosteje najdemo tudi na slovenskih krožnikih. Vsebujejo veliko kalcija, fosforja, železa ter vitaminov A, C in E. Imajo malo kalorij, nekaj beljakovin, skoraj nič maščob in 95 % vode.

Ne pozabit, da bučni cvetovi niso uporabni samo kot ocvrtki, pač pa je tudi solata iz njih okusna. Lahko so zanimiv dodatek k sendviču, lahko jih sesekljamo in potresemo po testeninah. Izredno dobrega okusa je mešanica melone, ruma, medu in bučnih cvetov. Poskusite jih dodati tudi k jajčni omleti, ki bo z nekaj rdeče, ali zelene paprike postala vrhunska kulinarična specialiteta.

In še nasvet: cvetove je potrebno narezati povsem na koncu, tik preden postrežete. Upoštevajte, da so prašniki povečini grenki, zato uporabite le čašice (če je le mogoče).