
Sok rdeče pese po nekaterih ugotovitvah pomaga pri naravnem čiščenju telesa in razbremenitvi jeter, hkrati pa je eden najbolj dostopnih virov hranil v zimskih mesecih – a le, če veste, koliko in kdaj ga je smiselno popiti.
Predstavljajte si zimsko jutro, ko zunaj vse spi pod ivjem, vi pa v kuhinji nalijete kozarec temno rdečega soka, ki dehti po zemlji in sladkobi hkrati. Prav v tem letnem času, ko je sveže zelenjave malo, rdeča pesa tiho čaka v kleti ali na polici shrambe in ponuja nekaj, česar marsikatera druga zelenjava v tem obdobju ne zmore – skoraj nedotaknjeno hranilno vrednost, ki jo je nabrala čez celo rastno sezono.
Znanka, ki vsako jesen sama vloži kletne zaloge, pravi, da je rdeča pesa zanjo postala pravi zimski rešitelj. Ko so se ji pred leti začele kopičiti prehladi eden za drugim, ji je babica svetovala, naj si vsako jutro pripravi kozarec svežega soka rdeče pese, zmešanega z jabolkom. "Sploh nisem pričakovala, da mi bo ta navadna, skoraj nerodna zelenjava tako pomagala prebroditi zimo," je povedala. Seveda en sok ni čarobna formula in ne nadomesti uravnotežene prehrane ter zdravega življenjskega sloga, a njena izkušnja lepo ponazori, zakaj je rdeča pesa med ljudmi tako priljubljena prav v hladnejših mesecih.
Rdeča pesa je polna hranljivih sestavin, poleg tega pa, če je pravilno shranjena, prezimi v kleti tudi 5 do 6 mesecev. Tudi zato je to eden največjih virov hranil v zimskih mesecih, vendar pozor – kot pri vsaki živilski navadi, je tudi tu pomembna mera.
Sok rdeče pese po nekaterih ugotovitvah pomaga pri naravnih procesih čiščenja telesa. Po izsledkih raziskav lahko sok rdeče pese do priporočene količine pripomore k rahlemu znižanju krvnega pritiska, pri prekomernem uživanju pa se lahko učinek obrne. Raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Physiology, je na primer pokazala, da uživanje soka rdeče pese z naravnimi nitrati lahko sistolični krvni pritisk zniža za približno 5 mmHg, učinek pa je najbolj izrazit približno pol ure po zaužitju. Za nekatere je dovolj že 2 dcl soka na dan (približno polovica manjšega gomolja), za druge 5 dcl – a kot pri vsakem živilu z izrazitim učinkom na ožilje, velja previdnost, še posebej za tiste, ki se že zdravijo zaradi nizkega krvnega pritiska ali jemljejo zdravila zanj. Pred uvajanjem soka rdeče pese v vsakodnevno prehrano se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali nutricionistom.
Dobro je tudi vedeti, da pasteriziran sok (kupljen ali pripravljen za ozimnico) izgubi del toplotno občutljivih hranil, zato je manj hranljiv od svežega.
Rdečo peso so poznali že stari Rimljani, ki so jo gojili predvsem zaradi korenine in jo uporabljali pri prehladih, vročini in težavah s prebavo. Zgodovinski viri navajajo, da so peso skozi srednji vek uporabljali tudi pri težavah, povezanih s prebavo in krvjo, kasneje pa se je razširila po vsej Evropi kot priljubljeno korenovko in sestavina jedi, kot je vzhodnoevropski boršč.
Rdeča pesa je zaradi vsebnosti folne kisline (vitamina B9), železa in kalija pogosto omenjena kot živilo, ki podpira zdravje krvi. Poleg tega pesa spada med nizkokalorična živila, zato je pogosto vključena tudi v načrte za uravnoteženo zmanjševanje telesne teže.
Dolgotrajno pomanjkanje folne kisline lahko po podatkih ameriškega Urada za prehranska dopolnila (NIH) privede do utrujenosti, oslabelosti, težav s koncentracijo, bledice in občutka pomanjkanja energije, v hujših primerih pa tudi do megaloblastne anemije. Folna kislina je sicer ključna za celično presnovo in sodeluje pri tvorbi novih celic, zato je še posebej pomembna pri uravnoteženi, pestri prehrani.
Če vas zanima, kako lahko pomanjkanje železa vpliva na vaš imunski sistem in počutje, si lahko preberete tudi prispevek Železo za hitrejšo ozdravitev in trdnejši imunski sistem, kjer je rdeča pesa omenjena kot eno od priporočenih živil.
Značilno temno rdečo barvo pesi dajejo betalaini, med katerimi je najbolj raziskan betanin. Po nekaterih ugotovitvah imajo te spojine antioksidativne in protivnetne lastnosti. Pregled raziskav, objavljen v reviji Food Chemistry: X, povzema, da betalaini kažejo izrazit antioksidativni potencial in lahko delujejo kot naravna podpora telesu pri spoprijemanju z oksidativnim stresom – kar pa ne pomeni, da gre za zdravilo ali nadomestilo za zdravljenje katerekoli bolezni.
Rdeča pesa naj bi po ljudskem izročilu pomagala tudi pri obnovi črevesne sluznice ter podpori imunskega in limfnega sistema, čeprav so znanstvene raziskave na tem področju še v razvoju. Če vas zanima širša povezava med vlakninami in prebavnim zdravjem, si lahko ogledate tudi prispevek Vlaknine so ekspresni vlak do vaše sreče, kjer je rdeča pesa omenjena kot ena izmed kraljic domače zelenjave po vsebnosti vlaknin.
Sok rdeče pese lahko kombinirate s špinačo in korenčkom za še bolj poln okus in hranilno vrednost. Če vam je sirov sok manj domač, lahko pripravite pečeno peso: narežite jo na kocke, dodajte začimbe – še posebej dobro se poda timijan – vse skupaj zavijte v aluminijasto folijo in pecite približno 45 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Za tiste, ki bi radi peso vključili v še bolj poln zimski jedilnik za podporo presnovi, je lahko zanimiv tudi prispevek 8 živil, ki čistijo kri in razstrupijo telo, kjer je rdeča pesa omenjena ob jabolkih, česnu in limoni kot del skupine živil, ki naravno podpirajo delovanje jeter.
Rdeča pesa ima med vsemi vrstami zelenjave eno od najvišjih vsebnosti ogljikovih hidratov in naravnega sladkorja. Prav iz te lastnosti so vzgojili posebno sorto – sladkorno peso, iz katere danes pridobivajo velik delež sladkorja, ki ga uporabljamo v vsakdanji prehrani. To je tudi razlog, da je pri prekomernem uživanju soka rdeče pese (predvsem pri ljudeh s sladkorno boleznijo) smiselno paziti na količino in se po potrebi posvetovati z zdravnikom ali dietetikom.
Rdeča pesa je torej eno tistih redkih živil, ki nam v mrzlih mesecih leta ponuja skoraj poletno svežino hranil – seveda če jo uživamo premišljeno in v razumnih količinah. Kozarec domačega soka, krožnik pečene pese s timijanom ali pisana solata s špinačo in korenčkom so preprosti načini, kako to skromno, a vsestransko korenovko spremeniti v enega izmed zimskih junakov vaše kuhinje.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
