
Zjutraj vstanete in vas tišči v glavi. Pogledate merilnik: pritisk je previsok. Do zdravnika imate uro, do lekarne pol ure – in vi imate le 5 minut. Kaj storite? Prav za takšne trenutke je kitajski zdravnik Lu Hunsen razvil preprosto metodo, ki jo zmore vsakdo, kadarkoli in kjerkoli.
Znanka, ki jo poznam že leta, je dolgo mislila, da ji je glava težka zgolj od stresa in preveč ekranov. Šele ko je slučajno izmerila pritisk, je ugotovila, da je ta redno previsok. Prijatelj ji je priporočil Hunsenovo masažo. "Nič nisem pričakovala," mi je zaupala, "a po dveh ali treh minutah se mi je zdelo, kot da bi kdo rahlo popustil objemko okoli glave." Danes jo preizkusi vsakič, ko začuti, da se pritisk dviguje.
Povišan krvni pritisk je najpogostejša nadloga moderne dobe, ki je povezana s stresom, pomanjkanjem spanca, debelostjo, slano hrano, kajenjem in pretiranim uživanjem alkohola. Vsakdo ga je že kdaj imel, a problem je, da ga pogosto sploh ne zaznamo – vsaj tretjina ljudi s trajno povišanim tlakom tega sploh ne ve. In prav pri teh je tveganje za srčno-žilne bolezni največje.
Normalen pritisk je, kadar je sistolični (višji) med 120 in 140, diastolični (nižji) pa med 80 in 90. Visok pritisk ne boli, nima vidnih simptomov, pa vendar je eden glavnih vzrokov za kapi in odpovedi ledvic. Prav zato ga nutricionisti in zdravniki imenujejo tihi ubijalec – in prav zato se splača ukrepati pravočasno, četudi le s petminutno masažo.
Če vas zanima, ali se visok pritisk kaže tudi na vašem obrazu, preberite: 5 bolezni, ki se vidijo na obrazu.
Metodo je razvil Lu Hunsen, zdravnik s kitajskim medicinskim ozadjem, ki se je po letih dela v kitajski vojski preselil v Rusijo, kjer je postal znan kot zdravnik moskovskega nogometnega kluba Spartak. Hunsenova metoda temelji na izročilu tradicionalne kitajske medicine in je povsem neinvazivna – ne potrebujete ničesar drugega kot lastnih prstov.
Po prepričanju kitajske medicine se bolezen razvije, ko je moten pretok krvi do mišic in tkiva. Če je ta pretok pravilen, se telo hitreje regenerira. Visok pritisk je v tem smislu le znak, da nekaj v telesu ni v redu – in masaža je eden od načinov, kako telo spodbudimo k uravnovešanju.
To potrjujejo tudi sodobne raziskave: randomizirana kontrolirana študija, objavljena na PubMed, je ugotovila, da akupresura na točki Neiguan (PC 6) pri osebah z esencialno hipertenzijo pomaga uravnavati krvni pritisk in blažiti simptome hipertenzije. Podobno je klinična raziskava iz revije Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine (PMC) pokazala, da akupresura na določenih točkah statistično značilno zniža tako sistolični kot diastolični tlak že v 30 minutah po posegu.
To v resnici ni točka, ampak črta, ki se razteza od spodnjega dela ušesa do sredine ključnice. Na tem področju ni treba pritiskati ali masirati. Dovolj je, da povsem nežno drsate s prsti po tem področju. Vajo ponovite vsaj 10-krat na vsaki strani.
Ta točka se nahaja v ravnini z ušesno mečico, približno pol centimetra proti nosu. Masirajte jo s konicami prstov vsaj 1 minuto, in sicer na obeh straneh lica hkrati. Pritiskajte razmeroma močno, nikoli pa do bolečine. Najboljše je, če s prsti krožite – smer vrtenja ni pomembna.
Učinke boste zaznali že po nekaj minutah.
Opomba: Ta tehnika je dopolnilna metoda za splošno počutje in ne nadomešča zdravniške obravnave. Če imate kronično povišan pritisk, se posvetujte s svojim zdravnikom.
Akupresura temelji na stimuliranju specifičnih točk na koži in ima tisočletno tradicijo. Zahodna medicina jo danes vse bolj raziskuje: Preden vzamete tableto, poskusite z masažo prstov razlaga, kako akupresura vpliva na živčni sistem in sproščanje nevrotransmiterjev, kar se kaže v spremembi zaznavanja bolečine in pretoka krvi. Masaža je brezplačna, nima stranskih učinkov in jo zmore vsakdo.
Seveda pa je masaža le del zgodbe. Dolgoročno na pritisk močno vplivata tudi prehrana in slog življenja. Preberite, katerih 5 živil znižuje krvni pritisk, ali pa odkrijte 9 metod za znižanje pritiska – od hoje do prehranskih dodatkov.
Vaše telo vam vsak dan pošilja signale. Petminutna masaža je med najpreprostejšimi načini, da mu prisluhnete – in odgovorite.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
