
Popoldan, ura je tri, oči vas pečejo, misli lezejo v počasnem gibanju, roka pa skoraj sama poseže po pločevinki energijske pijače. Poznate ta občutek? Prav v takih trenutkih se splača seči po nečem, kar telesu da energijo na povsem drugačen način – počasneje, a bolj trajno in brez neprijetnega padca, ki mu sledi.
Dobra znanka, ki dela v izmenah in se že leta bori z afternoon utrujenostjo, mi je pred kratkim povedala, da je energijske pločevinke iz malice na delovnem mestu preprosto zamenjala s smutijem iz borovnic, banane, cimeta in kokosovega mleka. Sprva je bila skeptična – navajena je bila na takojšen "kick" kofeina. Po nekaj tednih pa je opazila, da popoldanska utrujenost ni več tako izrazita, predvsem pa ji ni več sledil tisti znani padec energije, ki ga pozna vsak, ki redno posega po energijskih pijačah.
Ta napitek je poln vitaminov, mineralov, predvsem pa antioksidantov. Po mnenju nekaterih nutricionistov lahko pripomore h krepitvi imunskega sistema, uravnavanju sladkorja v krvi in boljši prebavi, predvsem pa naj bi izboljšal prekrvavitev, ogrel telo in pripomogel k boljši oskrbi telesa s kisikom. Prav zato marsikdo pravi, da deluje podobno kot energijske pijače – čeprav ga zaradi svoje hranilne sestave s temi industrijskimi izdelki ne gre enačiti niti po enem samem kriteriju.
To pijačo bi lahko brez težav pili tako mlajši, kot tudi starejši.
Če imate sveže borovnice, jih za kakšno uro dajte v hladilnik. Tako naj bi po nekaterih ugotovitvah povečali njihovo hranilno moč – nekatere raziskave namreč nakazujejo, da telo iz ohlajenih borovnic absorbira tudi do 30 odstotkov več vitaminov in mineralov. Če svežih borovnic nimate pri roki, lahko brez slabe vesti posežete po zamrznjenih – kot smo že pisali v prispevku Kako učinkovite so zamrznjene borovnice, te pri zmrzovanju ne izgubijo bistvenega dela hranilne vrednosti.
Vse sestavine razen kokosovega mleka dajte v mešalnik in poskusite miksati čim krajši čas, da napitek ostane ohlajen, pa kljub temu tekoč in homogen. Kokosovo mleko dodajte povsem na koncu.
Pijte počasi in z majhnimi požirki, najbolje pa je, če napitek popijete približno pol ure po kosilu.
Borovnice sodijo med najbolje raziskane jagodičaste sadeže. Raziskovalci z Univerze Maine so v svoji študiji o vplivu prehrane na presnovni sindrom (torej kombinacijo zvišanega krvnega sladkorja, visokega pritiska in prekomerne telesne teže) ugotovili, da lahko redno uživanje borovnic pripomore k boljšemu odzivu telesa na nihanja glukoze v krvi in k znižanju vnetnih markerjev (raziskavo Wild blueberries attenuate risk factors of the metabolic syndrome, objavljeno v reviji Journal of Berry Research, si lahko ogledate tukaj). Če vas zanima, od kod izvira sloves borovnic kot "čudežnega živila", si lahko preberete tudi naš prispevek Borovnice napredovale iz super v čudežno živilo.
Borovnice so obenem eno najbolj nizkokaloričnih sadežev, bogate pa so tudi z vlakninami, kalijem in vitaminom C. Če vas zanima, koliko jih je še smiselno pojesti na dan, si oglejte prispevek Koliko borovnic je še zdravo pojesti na dan? Zanimivo je tudi, da naj bi po nekaterih ugotovitvah kombinacija borovnic z drugim jagodičevjem pripomogla k boljši prekrvavitvi in oskrbi telesa s kisikom – več o tem v prispevku Boljša prekrvavitev pomeni boljše zdravje.
Kokosovo mleko ima v prehranski skupnosti od nekdaj mešan ugled, kar je po mnenju marsikaterega nutricionista škoda. Skodelica kokosovega mleka vsebuje precej maščob, a dobra polovica teh je lavrinska kislina – maščobna kislina, ki naj bi po ljudskem izročilu in nekaterih raziskavah pripomogla h krepitvi imunskega sistema. Poleg tega kokosovo mleko vsebuje vitamin C, vitamin B3, mangan, magnezij, kalij in fosfor, ne vsebuje pa holesterola, zaradi česar je priljubljena izbira med vegani ter osebami, ki ne prenašajo laktoze ali glutena. Če vas zanima, kako si kokosovo mleko lahko pripravite tudi sami doma, si preberite prispevek Zakaj je dobro kokosovo mleko in kako ga lahko sami naredite. Podobno kombinacijo kokosovega mleka z drugim sadjem najdete tudi v prispevku Napitek iz lubenice in kokosovega mleka.
Cimet velja za eno najstarejših začimb na svetu, v zadnjih letih pa znanstveniki vedno znova odkrivajo njegove pozitivne lastnosti. Po podatkih portala Healthline naj bi cimet med drugim podpiral občutljivost na inzulin in pomagal stabilizirati raven sladkorja v krvi – če vas zanima več o tem, si preberite prispevek Cimet in limona: kaj se zgodi, ko ju zmešate? Pri izbiri cimeta velja biti pozoren tudi na njegovo poreklo, saj obstajata dve vrsti z zelo različno vsebnostjo kumarina – razliko med njima razložimo v prispevku Ste vedeli, da obstaja škodljiv in zdrav cimet?
Podobno kombinacijo cimeta in banane, ki naj bi po ljudskem izročilu pomirjala živčni sistem in pripomogla k sproščanju, najdete tudi v prispevku Za najboljši zaključek dneva. Če vas zanima, kako cimet v kombinaciji z drugimi živili pripomore k lažjemu uravnavanju telesne teže, si oglejte prispevek Najbolj okusen način izgube kilogramov.
Napitek iz borovnic, banane, cimeta in kokosovega mleka je po delovanju na telo lahko prijetna in bolj zdrava alternativa energijskim pijačam, a je pomembno razumeti, da po hranilni in kemični sestavi z njimi ni primerljiv – niti po enem samem kriteriju. Industrijske energijske pijače običajno vsebujejo visoke odmerke kofeina in tudi do 30–70 gramov sladkorja na porcijo, kar je po podatkih Mayo Clinic lahko tudi celodnevni ali dvodnevni vnos dodanega sladkorja v enem samem obroku. Strokovnjaki Harvard Health opozarjajo, da tak preplet kofeina in sladkorja pogosto povzroči hiter dvig energije, ki mu sledi enako hiter padec – podobno kot pri čokoladici. Več o tem si lahko preberete v prispevku Are energy drinks bad for you? – Harvard Health oziroma v pregledu The buzz on energy drinks – Mayo Clinic.
Naravni napitek iz borovnic, banane, cimeta in kokosovega mleka takšnih tveganj ne prinaša, saj energijo telesu ponuja postopoma – prek naravnih sladkorjev, vlaknin in mikrohranil, ne pa prek visokih odmerkov kofeina.
Zaradi blage sestave in odsotnosti kofeina je napitek primeren tako za mlajše kot za starejše, seveda pa velja, kot pri vsaki spremembi prehranskih navad, prisluhniti lastnemu telesu. Osebe s kroničnimi boleznimi, nosečnice in doječe matere naj se pred uvedbo novih prehranskih navad posvetujejo z zdravnikom ali dietetikom.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
